dopuščena revizija - gradbena pogodba - odškodninska odgovornost - stvarne napake - jamčevanje za napake - odprava napak - odgovornost projektanta - odgovornost revidenta projektov - obligacijo prizadevanja - notifikacija - rok za uveljavljanje odškodninskega zahtevka - prekluzivni rok - izguba pravice - škoda zaradi zaupanja - solidnost gradbe - obligacija prizadevanja
Škoda, za katero projektant odgovarja po pravilih o odgovornosti za škodo zaradi zaupanja, so namreč tudi stroški odprave napak. Ob tem pa je bistveno, da se pri pogojih za odgovornost glede škode zaradi zaupanja, uporabljajo enake predpostavke kot za jamčevalne zahtevke.
Revident je prav tako odgovoren za napake solidnosti gradbe, če je napaka nastala zaradi tega, ker je preverjal načrte projektanta, katerega napako bi bil moral zaradi svoje strokovnosti opaziti. S tem je namreč zajet v sfero odgovornosti odgovorne osebe, v tej zadevi torej projektanta. Zatorej tudi za revidenta projekta veljajo določbe o odgovornosti za solidnost gradbe z daljšim jamčevalnim rokom na eni strani (662. člen OZ) in krajšimi roki grajanja in uveljavljanja napak na drugi strani (663. člen OZ).
V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke. Če niso, ni tožena prava stranka, saj so vse pogodbene stranke nujni sosporniki.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je odločilo, da je določba 26. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih prisilne narave, zaradi česar naj dogovor o sporazumnem načinu odpovedi najemne pogodbe za poslovne prostore za nedoločen čas med pogodbenima strankama sploh ne bi bil možen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002882
OZ člen 631. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - plačilo glavnemu izvajalcu
Revizija se dopusti glede vprašanja: Do kdaj lahko naročnik v okviru okoliščin iz 631. člena Obligacijskega zakonika (OZ) veljavno izpolni obveznost plačila glavnemu izvajalcu?
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - odgovor sodišča na pritožbene očitke - načelo kontradiktornosti - plačilo kupnine
Sodišče druge stopnje je na pritožbene očitke odgovorilo zgolj s prepisom določb ZPP, komentarja ZPP in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, obrazložitev, zakaj so bili konkretni dokazni predlogi zavrnjeni, pa je „prazna“. Povzemanje stališča prvostopenjskega sodišča s citiranjem odsekov iz obrazložitve sodbe ne predstavlja vsebinskega odgovora na pritožbene očitke. Takšen način pritrjevanja sodišču prve stopnje ne pomeni soočenja s pritožbenimi navedbami in predstavlja kršitev pravice pritožnika do izjave, saj popolnoma spregleda pritožnikovo grajo (pod predpostavko, da se pritožnik argumentirano sooči s stališči, zavzetimi v sodbi sodišča prve stopnje).
Dogovorjena konkurenčna klavzula je bila v skladu z 38. členom ZDR, ki oblike civilne sankcije za njeno kršitev ni posebej določal. Zato sta lahko tožeča stranka in toženec za neizpolnitev obveznosti toženca iz konkurenčne klavzule dogovorila ali plačilo odškodnine v smislu drugega odstavka 239. člena OZ ali pogodbeno kazen v smislu 247. člena OZ. V navedenem členu OZ določa, da je pogodbena kazen dogovor med upnikom in dolžnikom, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo.
Glede na navedeno zakonsko opredelitev pogodbene kazni je sodišče v izpodbijani sodbi zmotno zaključilo, da sta se tožeča stranka in toženec v pogodbi o zaposlitvi za primer nespoštovanja oziroma neizpolnitve dogovora o konkurenčni klavzuli dogovorila za plačilo pavšalno dogovorjene odškodnine.
Na podlagi 253. člena OZ ima upnik pravico zahtevati pogodbeno kazen, tudi če presega škodo, ki mu je nastala, in celo če mu ni nastala nobena škoda. To pomeni, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke iz razloga, ker nastanek konkretne škode v primeru toženčeve kršitve konkurenčne klavzule ni bil zatrjevan in ugotovljen, saj nastanek in višina škode ni pogoj za veljavnost dogovora o plačilu pogodbene kazni.
Kolikor je toženec pri konkurenčni zavarovalnici res opravljal enako ali podobno delo zavarovalnega zastopnika in to pri trženju enakovrstnih ali podobnih produktov in na teritorialnem območju, kot je to delo opravljal pri tožeči stranki, se bo moralo sodišče opredeliti tudi do navedb in dokaznih predlogov tožeče stranke, da stranke praviloma v znatnem deležu sledijo zavarovalnemu zastopniku pri selitvi k drugi zavarovalnici in da se je višina pobranih premij na območju toženčevega zastopa pri tožeči stranki po zaposlitvi toženca pri konkurenčni zavarovalnici znižala. Kolikor bi se že zgolj ta dejstva izkazala za resnična, bi bilo jasno, da se je toženec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri tožeči stranki zaposlil pri konkurenčni zavarovalnici in je taka zaposlitev za tožečo stranko pomenila konkurenco.
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza.
ZPP člen 205, 207/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPSPP člen 12, 27.
predlog za dopustitev revizije - začetek stečajnega postopka nad predlagateljem - najem poslovnih prostorov - obnovitev najemne pogodbe za nedoločen čas - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018238
OZ člen 39, 40. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 22.
dopuščena revizija - darilna pogodba - nedopusten nagib - kavza - izročitev nepremičnine - prenehanje darilne pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodišče druge stopnje - pravica do izjave v postopku - sklepčnost tožbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje (glede na okoliščine konkretnega primera) kršilo pravico stranke do izjave v postopku, ko je na pritožbeni stopnji potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, vendar pri tem sprejelo drugačno pravno stališče, na podlagi katerega je šele prvič presodilo, da je zahtevek nesklepčen, strankam pa ni omogočilo, da se o tem izjavijo pred izdajo odločbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA
VS4002877
OZ člen 10, 126, 131, 190, 239, 239/2, 631. ZMCGZ člen 12. ZS člen 105a.
gradbena pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - refleksna škoda - neupravičena pridobitev - podizvajalska pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca - lastniška povezanost med izvajalcem in podizvajalcem - korporacijska škoda - javno naročilo - splošni pogoji FIDIC - dokazovanje - dokazi iz postopka mediacije - sklepčnost tožbe - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - prenos pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojnost sodišče
Ker druga tožnica ni bila v pogodbenem razmerju s toženko, svojega zahtevka ne more temeljiti na pogodbeni odškodninski odgovornosti. Pogodba, sklenjena na podlagi javnega naročila, namreč ne vzpostavlja neposrednega konkludentnega razmerja med naročnikom in podizvajalcem (ali celo zaveze do splošne javnosti), kar želita prikazati revidentki, razen če zakon ne določi drugače.
Revidentki se neutemeljeno sklicujeta na 631. člen Obligacijskega zakonika (neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika). Določbe namreč ni mogoče uporabiti za odškodninske zahtevke podjemnikovih sodelavcev.
Škoda zaradi dodatnih stroškov hčerinske družbe ni enaka škodi, ki jo utrpi materinska družba. Slednja je namreč lastnica poslovnih deležev v hčerinski družbi. Škoda, povzročena hčerinski družbi, ima lahko za posledico zmanjšanje vrednosti teh deležev ali pravic iz deležev (nedoseženi dobiček ali manjši dobiček), vendar pa ne gre za isto škodo.
V zvezi z uveljavljano neupravičeno obogatitvijo tožnici nista izkazali, da bi bilo njeno premoženje (zaradi zatrjevanega prikrajšanja tožnic) povečano ali ohranjeno (ker naj bi morala plačati stroške, pa jih ni). Zaradi neplačila stroškov, ki so nastali zaradi nečesa, kar samo po sebi ni rezultiralo v koristi za toženko, namreč ne moremo sklepati o ohranitvi (denarnega) premoženja v smislu neupravičene obogatitve, temveč kvečjemu o škodi, ki je s tem nastala tožnicama.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002872
ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2. OZ člen 101, 101/2.
dopuščena revizija - avtonomno pravo - sklicevanje na določila pogodbe - splošni pogoji - zatrjevanje vsebine pogodbe - pavšalnost navedb - ugovor neizpolnjene pogodbe - opredelitev do pritožbenih navedb
Sodišče lahko pogodbeno materialno pravo uporabi šele, ko ugotovi njegovo vsebino; stranka, ki se na uporabo takega prava sklicuje, pa mora njegovo vsebino zatrjevati ter jo jasno in določno opredeliti. Pri ugotavljanju vsebine avtonomnega prava gre namreč za ugotavljanje dejanskega stanja.
Medtem ko zgolj navedbe številk in naslovov poglavij Splošnih pogojev, ki naj bi vsebovala pogodbene obveznosti tožnice, ne morejo šteti za dovolj določno opredelitev vsebine avtonomno dogovorjenega prava, pa ostalih zgoraj izpostavljenih navedb ni mogoče šteti za pavšalne in nekokretizirane. V tem delu je revizijski očitek utemeljen. Zaradi napačnega stališča sodišča druge stopnje o pavšalnosti toženkinih navedb glede Splošnih pogojev sodbe sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4002884
OZ člen 243, 468, 468/3, 490, 490/3.
povrnitev premoženjske škode - prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake - najemno razmerje na prodani nepremičnini - zemljišče - refleksna škoda - izgubljeni dobiček - posredna škoda - škoda zaradi izgube zaupanja - vmesna sodba
Tretji odstavek 468. člena OZ pogojuje uveljavljanje zahtevka kupca zaradi napake kupljene stvari po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti le na primere nastanka škode na drugih njegovih dobrinah. Gre za izjemo glede predpostavk in časovnih okvirov pri uveljavljanju povrnitve škode, ki je vezana le na t. i. refleksno škodo. Vendar pa vtoževana škoda iz naslova izgubljenega dobička zaradi izpada dohodka od oddaje parkirišč ne predstavlja refleksne škode. Vtoževana škoda zaradi izgubljenega dobička je namreč škoda, ki je nastala kot normalna posledica pravne napake dela zemljišča. Vtoževana škoda je neposredna posledica omejene rabe 19 parkirišč kot dela kupljene nepremičnine, ki je zaradi s pravnim prednikom tožnice sklenjeno najemno pogodbo v tem delu obremenjena s pravno napako (tretji odstavek 490. člena OZ).
pogodba o preužitku - razdrtje pogodbe - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti
Toženca sta izvrševala prevzete pogodbene obveznosti, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za razvezo pogodbe o preužitku (potrjena s strani pritožbenega sodišča) materialnopravno pravilna (drugi odstavek 568. člena Obligacijskega zakonika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018211
SPZ člen 49. OZ člen 190.
darilo - izvirni pridobitni način - izvedeni pridobitni način - odpadla pravna podlaga - kondikcija - nagib za darilo - prehod nagiba v podlago darila - sklepčnost tožbe - pravno mnenje
Po ustaljeni sodni praksi, ki temelji na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. 12. 1987, je lahko pri darilu nagib darovalca tako pomemben, da preide v kavzo pogodbe, saj sicer do darila ne bi prišlo. Če je zaradi kasnejših okoliščin pravna podlaga darila odpadla, je s tem posel prenehal veljati, darovalec pa pridobi možnost uveljaviti kondikcijski zahtevek.
Najemna pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna (12. člen ZPSPP). Vendar je pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega (58. člen OZ). Ker je bila najemna pogodba realizirana in so izpolnjeni pogoji iz 58. člena OZ, je veljavna tudi glede nepremičnine, za katero sta se pogodbeni stranki sicer dogovorili, a v pogodbi (pomotoma) ni bila izrecno navedena.
gradbena pogodba - razmerje med izvajalcem in naročnikom - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - neposredna zahteva podizvajalca za plačilo - sodelavec - dobavitelj
Pod pojem „sodelavec“ po določbah OZ tako ne sodi zgolj izvajalčev podjemnik, pač pa vsakdo, ki prevzame katerikoli del izvajalčevega posla ne glede na to, katere vrste pogodbo sklene z izvajalcem, tudi dobavitelj.
ZPlaP člen 8, 10, 11, 13. ZOR člen 1041. ZPP člen 8, 215.
bančni račun - pogodba o vodenju transakcijskega računa - bančni depozit - obstoj pravne podlage - indična sodba - nalog za plačilo - telefonski nalog - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu
Če ni dogovorjeno drugače, je vsak bančni račun samostojen. Materialnopravno je namreč urejen s samostojno pogodbo, ki samostojno ureja pravna razmerja (pravice in obveznosti) med pogodbenikoma.
V primeru, da je pogodba o prodaji nepremičnine veljavno nastala (in ni prenehala), mora sodišče dolžnika obsoditi na izpolnitev. Negativen odgovor na vprašanje, ali je toženka dejansko zmožna izpolniti pogodbeno obveznost, ne more vplivati na presojo sodišča o tem, ali jo je dolžna izpolniti.
Postopanje sodišč nižjih stopenj, ki sta v ugotovitveni del zahtevka oziroma izreka dodali odložni pogoj, upoštevajoč specifiko tovrstnih pravd in položaj, ki je v času po sprejemu načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012 nastal v sodni praksi, ne more pomeniti kršitve načela dispozitivnosti (prvi odstavek 2. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018265
OZ člen 131, 131/1, 190. ZPP člen 5, 239, 239/2, 239/2-5.
najemna pogodba - vlaganja v nepremičnino - povrnitev vlaganj - neupravičena pridobitev - obogatitveno načelo - pogodbena odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - pravica do izjave v postopku - odgovor na navedbe pravdnih strank
Obveznost sodišča odgovoriti na dejanske trditve stranke in njena pravna naziranja ni absolutna, saj sodišče, če so ta očitno neutemeljena oziroma pravno nepomembna, nanje ni dolžno odgovarjati. Če pa bi strankine navedbe (ob predpostavki njihove resničnosti, torej njenega dokaznega uspeha) lahko pripeljale do utemeljenosti tožbenega zahtevka, pa niso, je sodišče nanje dolžno odgovoriti.