CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018211
SPZ člen 49. OZ člen 190.
darilo - izvirni pridobitni način - izvedeni pridobitni način - odpadla pravna podlaga - kondikcija - nagib za darilo - prehod nagiba v podlago darila - sklepčnost tožbe - pravno mnenje
Po ustaljeni sodni praksi, ki temelji na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. 12. 1987, je lahko pri darilu nagib darovalca tako pomemben, da preide v kavzo pogodbe, saj sicer do darila ne bi prišlo. Če je zaradi kasnejših okoliščin pravna podlaga darila odpadla, je s tem posel prenehal veljati, darovalec pa pridobi možnost uveljaviti kondikcijski zahtevek.
pogodba o preužitku - razdrtje pogodbe - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti
Toženca sta izvrševala prevzete pogodbene obveznosti, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za razvezo pogodbe o preužitku (potrjena s strani pritožbenega sodišča) materialnopravno pravilna (drugi odstavek 568. člena Obligacijskega zakonika).
gradbena pogodba - razmerje med izvajalcem in naročnikom - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - neposredna zahteva podizvajalca za plačilo - sodelavec - dobavitelj
Pod pojem „sodelavec“ po določbah OZ tako ne sodi zgolj izvajalčev podjemnik, pač pa vsakdo, ki prevzame katerikoli del izvajalčevega posla ne glede na to, katere vrste pogodbo sklene z izvajalcem, tudi dobavitelj.
ZPlaP člen 8, 10, 11, 13. ZOR člen 1041. ZPP člen 8, 215.
bančni račun - pogodba o vodenju transakcijskega računa - bančni depozit - obstoj pravne podlage - indična sodba - nalog za plačilo - telefonski nalog - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu
Če ni dogovorjeno drugače, je vsak bančni račun samostojen. Materialnopravno je namreč urejen s samostojno pogodbo, ki samostojno ureja pravna razmerja (pravice in obveznosti) med pogodbenikoma.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018265
OZ člen 131, 131/1, 190. ZPP člen 5, 239, 239/2, 239/2-5.
najemna pogodba - vlaganja v nepremičnino - povrnitev vlaganj - neupravičena pridobitev - obogatitveno načelo - pogodbena odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - pravica do izjave v postopku - odgovor na navedbe pravdnih strank
Obveznost sodišča odgovoriti na dejanske trditve stranke in njena pravna naziranja ni absolutna, saj sodišče, če so ta očitno neutemeljena oziroma pravno nepomembna, nanje ni dolžno odgovarjati. Če pa bi strankine navedbe (ob predpostavki njihove resničnosti, torej njenega dokaznega uspeha) lahko pripeljale do utemeljenosti tožbenega zahtevka, pa niso, je sodišče nanje dolžno odgovoriti.
V primeru, da je pogodba o prodaji nepremičnine veljavno nastala (in ni prenehala), mora sodišče dolžnika obsoditi na izpolnitev. Negativen odgovor na vprašanje, ali je toženka dejansko zmožna izpolniti pogodbeno obveznost, ne more vplivati na presojo sodišča o tem, ali jo je dolžna izpolniti.
Postopanje sodišč nižjih stopenj, ki sta v ugotovitveni del zahtevka oziroma izreka dodali odložni pogoj, upoštevajoč specifiko tovrstnih pravd in položaj, ki je v času po sprejemu načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012 nastal v sodni praksi, ne more pomeniti kršitve načela dispozitivnosti (prvi odstavek 2. člena ZPP).
povrnitev škode - nova škoda - izvensodna poravnava - napake volje - zmota - izvedenec - sodno zapriseženi izvedenec
Tožnikov zahtevek v tej pravdi bi bil lahko utemeljen, če bi uspel dokazati opravičljivo bistveno zmoto ob sklepanju sodne poravnave. Odškodninski zahtevek pa bi bil poleg tega lahko utemeljen, če bi tožnik zatrjeval in dokazal obstoj nove škode. Torej škode, ki je v času sklepanja sodne poravnave še ni bilo in je hkrati po rednem toku stvari tudi ni bilo mogoče pričakovati oziroma predvideti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018167
OZ člen 131, 243, 243/1, 243/2, 246.
pogodbena odškodninska odgovornost - obseg škode - oprostitev odgovornosti - škoda, ki je ni mogoče predvideti - materialno trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe
Določba prvega odstavka 243. člena OZ, po kateri se kršitelj pogodbe lahko razbremeni plačila odškodnine za nepredvidljivo škodo, pomeni odstop od splošnega pravila odškodninskega prava, da je dolžan povzročitelj škode oškodovancu škodo povrniti v celoti. Uveljavljeno je načelo, da je treba izjeme razlagati restriktivno, strogo. Tako kot je stroga prva predpostavka razbremenitve kršitelja, ki je, da pogodbe ni kršil iz velike malomarnosti ali hujših oblik krivde, je stroga tudi nadaljnja predpostavka, da je škoda nepredvidljiva le, če je niti ob posebno skrbnem tehtanju okoliščin ni bilo razumno pričakovati.
Pri obravnavani bančni garanciji gre za brezpogojno garancijo, kar jasno izhaja iz njenega tretjega odstavka. Če bi morala tožeča stranka zahtevi za unovčenje garancije predložiti originalno pismo kot naročnika garancije, bi ta lahko predložitev pisma pogojevala z ugovori iz temeljnega pravnega posla (pogodbe, sklenjene med njo in pravno prednico tožeče stranke). Zahtevek za unovčenje bančne garancije se tako ne bi razlikoval od zahtevka, ki ga ima tožeča stranka iz temeljnega pravnega posla. To pa ni namen brezpogojne bančne garancije.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bil naročnik tudi jamčevalne zahtevke iz naslova stvarnih napak na delih, ki so jih za glavnega izvajalaca izvedli podizvajalci, dolžan uveljavljati proti glavnemu izvajalcu. Pogoj za uspešno uveljavljanje enih in drugih, torej napak del glavnega izvajalca in napak del njegovih podizvajalcev, je njihova pravočasna in pravilna notifikacija glavnemu izvajalcu.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - LASTNINJENJE - ZAVAROVALNIŠTVO
VS4002885
OZ člen 86, 87, 88, 140. ZLPZ-1 člen 24, 26.
dopuščena revizija - lastninjenje - zavarovalnice - cena delnice - javni poziv - ničnost pogodbe
V obravnavani zadevi ni mogoče zaključiti, da je toženka ravnala v direktnem nasprotju s katerokoli določbo zakona, zato tudi ne, da je šlo za kršitev določb kogentne narave. 26. člen ZLPZ-1 namreč ni jasno določal zavezujoče narave vsebine poziva v smislu odreka vsakršne možnosti skrbniku do naknadne prilagoditve cene delnic glede na novo (o)cenitev zavarovalnice. Zato ne drži očitek, da je vsebina Pogodbe v nasprotju z določbami ZLPZ-1, saj postopek naknadne spremembe cen delnic glede na novo ocenitev zavarovalnice zakonsko ni bil predviden. Poleg tega toženkinega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nasprotnega moralnim načelom, ker naj toženka kljub svoji skrbniški vlogi ne bi ravnala v korist upravičencev. Bila je namreč dolžna upoštevati tudi javni interes glede na nakazilo kupnine v proračun Republike Slovenije.
OZ člen 82, 83, 239/2. ZOR člen 1065, 1069, 1071. ZBan-1 člen 177, 178. ZTFI člen 8.
lombardni kredit - lombardni posel - kreditna pogodba - zavarovanje kreditne obveznosti - kršitev pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - sporno pogodbeno določilo - nejasno pogodbeno določilo - pogodba o izvajanju investicijskih poslov in storitev - vrednost delnic
Razlikovalni znak, ki takšen posel (lombardni kredit) ločuje od običajne kreditne pogodbe po 1065. členu ZOR, je ravno v obliki zavarovanja kreditne obveznosti in pravici kreditodajalca, da v primeru kreditojemalčeve neizpolnitve na podlagi 1071. člena ZOR proda zastavljene vrednostne papirje brez sodne intervencije.
Ker tožnik ni dokazal, da se je banka s pogodbama zavezala spremljati vrednost zastavljenih delnic in jih v primeru padca pod dogovorjeno kritno razmerje prodati, je zaključek, da toženka ni ravnala protipravno, ker tega ni storila, povsem pravilen.
Obveznosti, ki bi jih po pričakovanjih revidenta morala izpolniti toženka, so glede na določbo 8. člena ZTFI sicer lahko sestavni del pogodbe o izvajanju investicijskih poslov in storitev, ki pa glede na ugotovljeno dejansko stanje ni bila sklenjena. Brez posebnega dogovora lombardni kredit ne vključuje obveznosti banke, ki se nanašajo na investicijske posle in storitve oziroma na pravila o prometu z nematerializiranimi vrednostnimi papirji.
predlog za dopustitev revizije - gradbena pogodba - pristop k dolgu - neposredni zahtevek podizvajalca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče predlog toženke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018123
ZPP člen 184, 184/2, 185, 187, 339, 339/1, 343, 343/4. ZKZ člen 22. OZ člen 86. URS člen 22.
promet s kmetijskimi zemljišči - sklenitev prodajne pogodbe - napake volje - zmota - prekluzivni rok - tožbeni zahtevek - subjektivna sprememba tožbe - objektivna sprememba tožbe - sklep o dovolitvi spremembe tožbe - pravica do poštenega sojenja - pritožba - pravni interes za pritožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - zavrženje pritožbe
Če sodišče ne odloči o tem, ali se sprememba tožbe dopusti, stranke ne morejo urediti, kaj je predmet odločanja. S tem je kršena njihova pravica do poštenega postopka (22. člen Ustave).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018099
OZ člen 12, 633, 633/3, 649, 649/1, 652, 653, 653/2, 659, 659/1, 659/2, 660. ZPP člen 360, 360/1, 370, 370/3. Posebne gradbene uzance uzanca 9, 9-5, 9-6, 9-8, 34, 34/2.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - cena gradbenih del - dodatna dela - presežna dela - nepredvidena dela - trditveno breme - substanciranje trditev - sklicevanje na dokaz - trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga - naročilo dodatnih del - očitna napaka - grajanje očitne napake - pregled in prevzem opravljenih del
V obravnavanem primeru je gradbena pogodba vsebovala klavzulo „ključ v roke“, vendar za točno določno našteta dela, hkrati pa je bilo tudi izrecno dogovorjeno, da se bodo druga, več ali kasnejša dela zaračunala posebej. Kadar predmet gradbene pogodbe s klavzulo „ključ v roke“ ni celoten objekt, ampak zgolj posamezne vrste gradbenih del, obsega takšna cena vrednost tistih vrst del, za katera je s pogodbo določeno, in sicer ne glede na dejansko količino potrebnih del. Ne obsega pa takšna cena drugih vrst del, ki s pogodbo niso bila dogovorjena, četudi so ta druga dela potrebna za uporabo celotnega objekta, na katerem se opravljajo pogodbena dela.
koncesijska pogodbo - odstop od pogodbe - fiksni pravni posli - rok za izpolnitev obveznosti - pogodbena kazen
Bistvena značilnost fiksnega pravnega posla je, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko (upnika) brez pomena. Za presojo fiksnosti roka za pridobitev gradbenih dovoljenj sta bistveni naslednji dejanski okoliščini, pravdni stranki sta se dogovorili za pogodbeno kazen za primer zamude z izpolnitvijo tožene stranke, tožeča stranka pa se je še dve leti za tem, ko se je iztekel pogodbeno določen rok za pridobitev gradbenih dovoljenj, s toženo stranko dogovarjala glede čimprejšnje izpolnitve obveznosti, pri čemer iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da bi ji v tem obdobju pustila primerni dodatni rok za izpolnitev obveznosti. Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi teh okoliščin pravilno sklepali, da rok za pridobitev gradbenih dovoljenj, določen v koncesijski pogodbi, ni fiksen.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4002846
OZ člen 467. ZPPSL člen 104, 149, 156. URS člen 26.
stečajni postopek - javna dražba v stečajnem postopku - stečajna masa - prodaja pravne osebe - prodaja premoženja - povrnitev škode - odgovornost stečajnega senata - odgovornost stečajnega upravitelja - odgovornost države
V konkretnem primeru je šlo za prodajo pravne osebe in v tem okviru za prodajo spornih parcel, pri čemer bi bilo treba morebitno ukinitev „statusa splošnega ljudskega premoženja“ na teh parcelah (šele) doseči v upravnem postopku. Iz Pogodbe o prodaji pravne osebe ne izhaja, da naj bi riziko naknadnega nevpisa lastninske pravice na spornih parcelah nosil prodajalec. Zato je v kontekstu uveljavljanja odškodninske odgovornosti stečajnega upravitelja kot nosilca javnih pooblastil odločilna zgornja ugotovitev in posledična privolitev tožnice v nakup premoženja stečajne dolžnice, ki je obsegalo tudi sporne nepremičnine.
V obravnavanem sporu sta stranki v 8. členu Pogodbe sami uredili posledice odpovedi kreditne pogodbe. Tako sta v Pogodbi jasno določili, da zamuda s plačilom preide v težjo kršitev pogodbe, ki lahko po izbiri kreditodajalca vodi do odstopa od pogodbe (odstopno upravičenje). Prav ta razlog pogodbene razveze je namreč še posebej pogost pri kreditnih pogodbah. Zaradi kršitve pogodbene obveznosti je tožnica pridobila pravico zahtevati predčasno izpolnitev obveznosti, to je povrnitev preostalega dolga.
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da se je druga toženka zavezala za izpolnitev obveznosti vračila celotnega kredita oziroma za izpolnitev „vseh obveznosti po pogodbi“, za kar je prevzela poroštvo. Ker iz Pogodbe ne izhaja, da bi druga toženka svojo poroštveno zavezo omejila, odgovarja tudi za predčasno zapadlo obveznost, ki je posledica odstopnega upravičenja tožnice, kot je bilo to izrecno dogovorjeno v 8. členu Pogodbe (četrti odstavek 1017. člena OZ).
dopuščena revizija - upravljanje večstanovanjske stavbe - skupni deli stavbe - skupna kotlovnica več objektov - stroški upravljanja - stroški ogrevanja - stroški ogrevanja skupne kotlovnice - dogovor o upravljanju - plačilo stroškov po porabi - plačilo stroškov upravljanja - neupravičena pridobitev - ureditev spornih razmerij v nepravdnem postopku
SZ-1 v situacijah, ko dogovora o upravljanju skupnih delov, ki služijo več nepremičninam ali večstanovanjskim stavbam (konkretno kotlovnice), ni mogoče doseči, izrecno predvideva ureditev spornih razmerij (zgolj) v okviru nepravdnega postopka (četrti odstavek 23. člena SZ-1). Posledično ni mogoče uporabiti pravila iz drugega odstavka 30. člena SZ-1, po katerem za plačilo stroškov upravljanja, ki so posledica veljavno sprejetih sklepov, odgovarjajo etažni lastniki ne glede na to, ali so glasovali proti predlaganim sklepom.
Zaradi spoštovanja obveznosti vgradnje merilnika in plačevanja stroškov po dejanski porabi namreč ne more biti sankcionirana toženka, ki je (edina) ustrezno zagotovila merjenje porabe toplote v skladu z 93.a členom EZ. Ker je toženka tožnici plačevala porabo kurilnega olja glede na nameščeni kalorimeter na toplotnem vodu, tudi ni podana toženkina „obogatitev“, kot pogoj iz 190. člen Obligacijskega zakonika.