Ker toženka po izteku dogovorjenega roka ni izpolnila pogojev iz pogodbe - na spornem zemljišču ni zgradila poslovnega objekta - je dolžna nepremičnino vrniti.
Pri presoji sklepčnosti mora sodišče opraviti vsebinski in materialni preizkus, kakšno sodbo (ugodilno ali zavrnilno) bi moralo izdati, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Ocena, da bi ob predpostavki, da so vsa navedena dejstva resnična, sodišče moralo izdati zavrnilno sodbo, po oceni revizijskega sodišča ni pravilno. Gre za vprašanje dokazanosti, ne pa sklepčnosti. Sodišče druge stopnje bi moralo presoditi, ali je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da znaša manjvrednost stanovanja zaradi obremenitve stanovanja s hipoteko 90.000 EUR. Pri tem bi moralo odgovoriti tudi na ugovor tožnika v odgovoru na pritožbo, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje trditvam v zvezi z višino škode sploh ni ugovarjala.
dopuščena revizija - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - odpadla pravna podlaga - gradnja na tujem svetu - vrnitev danega - izročitev nepremičnine pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Res je, da trditve o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem na odločitev o utemeljenosti zahtevka za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne morejo vplivati. Vendar je posledica razveze pogodbe to, da lahko vsaka od strank zahteva vrnitev danega. Zato je tožnica zahtevala tudi izstavitev zemljiškoknjižne listine za prepis lastninske pravice nanjo za vse nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe. V tem delu pa je pravno pomemben ugovor tožencev, da sta na eni od teh nepremičnin z gradnjo po tedaj veljavnem ZTLR, pridobila lastninsko pravico, da zato podlaga za njuno lastništvo z razvezo pogodbe ni odpadla in da zahtevek tožnice za tiste nepremičnine, na katerih sta na tak način pridobila lastninsko pravico, ni utemeljen.
V primeru izvedene kritne prodaje je višina škode – razlika med pogodbeno dogovorjeno ceno in ceno kritne prodaje – oškodovancu (lahko) znana šele ob izvedbi le-te (in ne prej), zaradi česar je začetek teka zastaralnega roka, ob ustrezni izvedbi kritne prodaje, treba nujno vezati na trenutek sklenitve kritne prodaje.
Četudi gre za predmet Pogodbe, glede katerega se dobave ter posledično plačila vršijo mesečno (trajajoča pogodbena obveznost), je za presojo začetka teka zastaralnega roka bistven trenutek sklenitve kritne prodaje, saj je bil tožeči stranki od takrat znan celoten obseg izgubljenega dobička v višini negativne razlike med nižjo ceno pri kritni prodaji in višjo ceno (kupnino), dogovorjeno s Pogodbo.
POGODBENO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017497
ZD člen 106, 107, 107/1, 110, 111. OZ člen 546. ZPP člen 128, 128/5, 367, 367/2, 367/5, 377.
izročilna pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - pogodba o preužitku - odplačnost pogodbe - pogodbene stranke - dediči - vlaganja v nepremičnino - aleatorna pogodba - načelo enakovrednosti dajatev - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Za izročilno pogodbo (pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja), je značilna vnaprejšnja ureditev dedovanja. Zato morajo biti za njeno veljavnost vanjo vključeni oziroma morajo z njo soglašati vsi k dedovanju poklicani potomci. Če je ta pogoj izpolnjen, gre za izročilno pogodbo, ne glede na to, ali si je izročevalec pridržal pravice v smislu 111. člena ZD. Če pa pogoj vključenosti vseh k dedovanju poklicanih potomcev ni izpolnjen, mora sodišče upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Če gre v takem primeru za neodplačna razpolaganja, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Drugače velja, če se prejemnik premoženja z izročilno pogodbo zaveže, da bo izročevalcu nudil določene dajatve ali storitve. V tem primeru gre po vsebini za pogodbo o preužitku, torej pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri kateri preživljanec še pred svojo smrtjo prenese svoje premoženje na preživljavca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017531
ODZ člen 948. OZ člen 190, 540. ZPP člen 380, 380/2.
darilna pogodba - preklic darila - odstop od pogodbe - velika nehvaležnost - tožba za vrnitev darila - izstavitev zemljiškoknjižne listine
Nehvaležnost je nova okoliščina, ki daje darovalcu odstopno upravičenje, se pravi upravičenje, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na obdarjenca, prekliče darilo in zahteva vrnitev darovane stvari (če je to še mogoče) ali plačilo njene vrednosti (za katero je obdarjenec obogaten). S prejemom izjave o preklicu je darilo preklicano, darovalcu pa (zato) hkrati nastane kondikcijski zahtevek. Velika nehvaležnost torej nima za posledico zahtevka za razveljavitev pogodbe (oblikovalnega zahtevka), pač pa (če je darovalec obdarjencu izjavil preklic darila) zahtevek za vrnitev darovane stvari ali plačilo njene vrednosti (dajatveni zahtevek). Posledica (v bistvu edini cilj in smisel) preklica darila je darovalčev kondikcijski zahtevek. Obdarjenec mora darilo vrniti, vendar le, če je okoriščen (190. člen OZ). Iz razloga velike nehvaležnosti zato ni utemeljeno zahtevati razveljavitve darilne pogodbe.
Toženca sta se branila, da ni šlo za darilo, pač pa za odplačno pogodbo, saj da sta, ko je tožnica odkupila stanovanje po SZ, plačala kupnino, darilna pogodba pa naj bi predstavljala le realizacijo že tedaj dogovorjenega prenosa lastninske pravice nanju; dejansko naj bi bila sklenjena odplačna pogodba. Resničnosti teh trditev sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ker jih je zaradi zmotne presoje, da ni razlogov za preklic darila štelo za nepomembne. Glede na pravno naziranje revizijskega sodišča o obstoju razlogov za preklic darila pa se ta dejstva pokažejo za relevantna (v nasprotju z materialnim pravom bi bila odločitev, ki bi tožencema nalagala vrnitev darila, če podlaga pridobitve lastninske pravice sploh ni bilo darilo).
Tožnik ima prav, ko opozarja, da pristojna upravna enota ne bo odobrila pogodbe, če bo v trenutku odločanja v zemljiški knjigi kot lastnik prodanih nepremičnin vpisan drugi toženec. Zato ni dvoma, da tožnik ima pravni interes za vložitev izbrisne tožbe. Ima pa sodišče druge stopnje prav, ko opozarja, da je odločitev o tem, ali sta toženca s sklenitvijo pravnega posla kršila etična načela, odvisna od predhodne odločitve, ali je bila prodajna pogodba po prvi ponudbi sklenjena oziroma, ali je tožnikov tožbeni zahtevek za sklenitev pisne prodajne pogodbe utemeljen.
Čeprav je glede tega predhodnega vprašanja odprta pravda pod opr. št. II P 321/2009, ZPP v 13. členu prepušča sodišču odločitev o tem, ali bo samo rešilo to predhodno vprašanje ali pa bo postopek prekinilo, dokler o tem vprašanju ne bo pravnomočno odločeno v posebni pravdi. V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo o tem predhodnem vprašanju odločilo samo.
Toženca v pritožbah izpodbijata pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o predhodnem vprašanju, izpodbijata pa tudi oceno, da je bilo njuno ravnanje nemoralno. Na te pritožbene ugovore sodišče druge stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da tožnik sploh nima pravnega interesa za izbrisno tožbo, ni odgovorilo.
Vsebino elektronskega sporočila toženke z navedbo določenega hotela, cene in zahtevo za rezervacijo termina je tudi po določbah OZ treba šteti za predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe - torej za zavezujočo ponudbo (22. in 25. člen OZ), s sprejetjem katere je pogodba sklenjena.
V obravnavanem primeru najemna pogodba ni bila razveljavljena niti razvezana. Prav tako ni mogoče govoriti o naknadni nemožnosti izpolnitve (druge) stranke. V kolikor so bili dejansko dani v najem poslovni prostori, po površini manjši od prostorov, navedenih v najemni pogodbi, bi to pomenilo, da je imela najemodajalčeva izpolnitev (stvarno) napako.
Zakonska določba iz prvega odstavka 597. člena OZ, da najemnik zahteva znižanje najemnine, pove, da gre za tožbeno oblikovalno pravico: stranka lahko znižanje najemnine zahteva le od sodišča, ne more pa ga doseči sama z enostransko izjavo. V sodnem postopku lahko najemnik zahtevo za znižanje najemnine uveljavi le z oblikovalno tožbo. Takšen zahtevek pa v konkretnem primeru ni bil postavljen. Zahtevek za plačilo „preplačanih“ najemnin, obratovalnih stroškov ter stroškov hišne uprave, kot ga je postavila tožeča stranka, je namreč po svoji naravi dajatveni zahtevek.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017402
ZIZ člen 62, 62/2. OZ člen 1012.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi zaradi ugovora - prekluzija - trditveno in dokazno breme - sprememba tožbe - poroštvo - solidarno poroštvo
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnica, sedaj tožnica, navede dejansko podlago obveznosti dolžnikov, sedaj tožencev, tvori tožbo. Tožničine navedbe v prvi pripravljalni vlogi, da je podlaga obveznosti tožencev poroštvena zaveza iz kreditnih pogodb št. 4604/03 in št. 4603/03, tako ne pomenijo spremembe tožbe, temveč so njen sestavni del, saj tožnik tedaj še ni izčrpal svoje pravice, da navede dejansko in pravno podlago zahtevka.
Toženca sta se zavezala, da jamčita banki (sedaj tožnici) za vse obveznosti kreditojemalca iz zgoraj navedenih kreditnih pogodb solidarno, brezpogojno in na prvi poziv, za kar sta ji tudi predložila dve osebni menici z menično izjavo in popisom osebnega premoženja. Povsem pravilna je torej ugotovitev sodišča druge stopnje, da sta se toženca zavezala za plačilo dolga kot poroka in da je ta njuna zaveza solidarna in neomejena, ter da so bile menice izdane za zavarovanje te poroštvene obveznosti.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017311
OZ člen 379, 379/5. ZPP člen 339, 399/2-15. ZIZ člen 17.
dopuščena revizija - pogodba o leasingu - finančni leasing - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe - neposredno izvršljiv notarski zapis - pravni interes za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno breme
Tožeča stranka ima prav, ko navaja, da je iz navedb pod 2. točko tožbe, kjer tožeča stranka najprej povzema pogoje iz pogodbe za odstop pogodbe in nato navaja, da tožena stranka obrokov ni plačala, razvidno, da zatrjuje odstop od pogodbe, to pa predvsem izhaja tudi iz priloženega dopisa z dne 11.11.2002. Pomembno je tudi, da sta navedbe tožeče stranke tako razumeli tožena stranka in sodišče prve stopnje, kar izhaja iz navedb v odgovoru na tožbo in iz obrazložitve zavrnitve zahtevka po tej pogodbi v sodbi sodišča prve stopnje. Po oceni revizijskega sodišča je tako ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je od pogodbe odstopila, v nasprotju z listinami v spisu, zaradi česar je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
Tako kot pri poravnavi, tudi v primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne more biti dvoma o obstoju terjatve in vprašanje iztožljivosti ne more biti več aktualno.
Toženec je neposredni pravni naslednik izbrisane družbe, ki je bila podpisnica notarskega zapisa, zato ni nikakršnih ovir, da tožeča stranka ne bi mogla predlagati izvršbe neposredno na podlagi tega izvršljivega notarskega zapisa. Tako ne more biti dvoma o obstoju terjatve tožeče stranke zoper toženca in je pravilen sklep, da tožeča stranka za vložitev tožbe glede obveznosti po prodajni pogodbi nima pravnega interesa.
POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017370
ZGD člen 159. OZ člen 534.
dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - tiha družba - premoženjskim vložek tihega družbenika - obstoj tihe družbe - darilna pogodba iz hvaležnosti
Ker z obravnavano pogodbo tiha družba ni mogla nastati, saj ni šlo niti za vložitev premoženjskega vložka, niti za gospodarski subjekt kot nosilca tihe družbe, tudi ni mogla nastati sporna pogodbena obveznost, ki je povezana z (domnevnim) tožnikom deležem kapitala v neobstoječi tihi družbi.
dopuščena revizija - pogodba o prodaji stanovanja - zamuda z izročitvijo - pogodbena kazen - soglasje kupca za izročitev stanovanja z zamudo - obresti od preplačila - varstvo potrošnikov - javni sklad kot prodajalec - opravljanje pridobitne dejavnosti - uporaba ZVPot
Tudi javni skladi se morajo v razmerjih s potrošniki podrediti pravu varstva potrošnikov in se ne smejo posluževati (nepoštenih) poslovnih praks, ki jih ZVPot preganja.
Za pogojevanje nakupa stanovanja s predplačilom gre, kadar kupec nima možnosti plačila kupnine ob prevzemu stanovanja. Dejstva, da kupci plačilni dinamiki niso nasprotovali, da se je bilo mogoče pogajati in da so plačilno dinamiko sprejeli, na vprašanje pogojevanja ne morejo vplivati oz. obstoja pogojevanja ne izključujejo.
dopuščena revizija - komisijska pogodba - prodaja motornega vozila - navidezna pogodba - prodaja ukradenega motornega vozila - odgovornost za pravne napake - pasivna legitimacija
Pri presoji navideznosti sklenjene komisijske pogodbe sta pomembni okoliščini plačilo provizije in prevzem rizika. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da je bila provizija dogovorjena. Glede prevzema rizika pa je pomembno, da se po prvem odstavku 788. člena OZ komisionar s komisijsko pogodbo ne zavezuje le, da bo za komitenta našel kupca, temveč da bo za plačilo v svojem imenu in na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent. Iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da je bil komisonar na pogodbah naveden le zato, da bila tožeča stranka oproščena plačila davka na motorna vozila. Prav nasprotno, komisionar je pri prodaji vozila aktivno sodeloval. Pravdni stranki sta predmetno vozilo peljali v S. h komisionarju, ki je s tožencem kot komitentom sklenil komisijsko pogodbo in nato s tožnico pogodbo o prodaji vozila, tožnici je izstavil račun, opravil je prepis vozila in tudi preveril, ali je vozilo morebiti v evidenci ukradenih vozil navedeno kot ukradeno. Tako je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da vse navedene okoliščine kažejo na to, da je komisionar, ki se ukvarja z dejavnostjo prodaje avtomobilov, za toženca izvedel prodajo vozila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017359
ZOR člen 107, 107/2, 461, 461/2, 759, 761. ZPP člen 380, 380/2.
pogodba o naročilu - mandatna pogodba - ničnost pogodbenega določila - plačilo mandatarja - dogovor o deležu na prisojenem znesku - prepoved manjšega pomena - konvalidacija - realizacija pogodbe
Primarni razlog, da določbe drugega odstavka 107. člena ZOR v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti, je v tem, da pogodba ni bila izvršena. Ničnost se nanaša ravno na tisto izpolnitev, ki ni bila izvršena, in sicer na toženkino obveznost plačila (oziroma način njene določitve). Konvalidacija zaradi prepovedi manjšega pomena pride v poštev le v primerih, ki bi sicer prenehali pridobljeni učinki pogodbe, ne pa v primerih, ko se zahteva izpolnitev pogodbe.
Dogovor pravdnih strank ob izročitvi denarja ni ustrezal vsebini posojilne pogodbe, ki mora vsebovati tudi zavezo za vrnitev posojenega, pač pa vsebini darilne pogodbe. Zato je bila zavrnitev glavnega tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
Ker je namen preklica varovanje darovalčevega premoženjskega stanja, je odločilno, da se njegove premoženjske razmere bistveno spremenijo po sklenitvi darilne pogodbe. Take spremembe tožnik ni dokazal.
Zatrjevane neznosne razmere v tej zadevi niso razvezni razlog, ker skupno življenje v pogodbi ni bilo dogovorjeno.
Toženca delno ne izpolnjujeta pogodbenih obveznosti, ker jima to onemogoča tožnica. Njeno nezaupanje glede bodočega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ob konkretno ugotovljenih okoliščinah ni utemeljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017344
OZ člen 647. ZIZ člen 12, 98, 267, 270, 277. SPZ člen 6, 136, 137, 164.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - zastavna pravica podjemnika - prenehanje zastavne pravice - začasna odredba - izročitev stvari na podlagi začasne odredbe
Zmotno je tožničino stališče, da je toženka z izročitvijo zastavljene stvari na podlagi (regulacijske) začasne odredbe, ki je ni izpodbijala, izgubila svojo zastavno pravico. Omenjena začasna odredba temelji le na verjetnosti (270. člen ZIZ), da toženkina posest oziroma zastavna pravica ni utemeljena (in da zato verjetno obstaja terjatev tožnice za vrnitev stvari). Na tovrstnih okoliščinah temelječa ureditev medsebojnih razmerij pravdnih strank je poleg tega lahko le začasna (267. in 277. člen ZIZ) in ne zmore nadomestiti dokončne odločitve o tožbenem zahtevku. Časovna veljavnost začasne odredbe je bila v konkretnem primeru omejena do pravnomočne odločitve o (identičnem) tožbenem zahtevku, ki mu je toženka ves čas nasprotovala. O njeni prostovoljni in dokončni prepustitvi posesti stvari, ki bi povzročila prenehanje zastavne pravice na njej (647. člen OZ), tako ni mogoče govoriti.