dopuščena revizija - študij - štipendiranje pogodba o štipendiranju - javni razpis - financiranje iz javnih sredstev - sklenitev delovnega razmerja - mladi raziskovalec - razlaga pogodbe - vrnitev šolnine - odpoved pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali gre za dvojno financiranje posamezne operacije, kot izhaja iz točke 14.8. in iz namena ter cilja javnega razpisa „Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov generacija 2010 Univerza v Ljubljani“ (v nadaljevanju Razpis), če doktorski študent za višji letnik doktorskega študija pridobi sredstva iz drugih javnih virov, po tem, ko je za nižji letnik pridobil finančna sredstva po Razpisu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017292
ZPP člen 337, 339, 339/2-14, 362, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 619.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o delu - plačilo pogodbene cene - pasivna legitimacija - prenos pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002637
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 490. SPZ člen 64.
dopuščena revizija - komisijska pogodba - prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake - vrnitev kupnine - pridobitev lastninske pravice od nelastnika
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- Ali v primeru sklenitve prodajne pogodbe v zvezi s komisijsko pogodbo, če je kupec seznanjen z obstojem komisijske pogodbe in posel organizira kupec, za pravne napake stvari odgovarja komisionar kot prodajalec ali odgovarja komitent?
- Kakšne trditve mora podati stranka, da se lahko uporabi 64. člen SPZ?
- Kakšno je razmerje med določbo 64. člena SPZ in 490. člena OZ?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - PRAVO EVROPSKE UNIJE - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0018561
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/1, 5/2. OZ člen 239, 239/2, 240, 243, 246, 883, 883/2, 892/1, 892/2, 892/4, 893, 893/2. ZVPot člen 1a, 57e, 57e/2, 57g, 57g/1.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - pogodba o organiziranju potovanja - nepravilna izpolnitev pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost organizatorja potovanja - počitnice - zastrupitev s hotelsko hrano - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - izvedba storitve po tretjih osebah - odgovornost organizatorja potovanja, če je posamezne storitve zaupal tretjim osebam - podlage odškodninske odgovornosti - izključitev in omejitev odgovornosti - skrbnost pri izbiri - skrbnost dobrega strokovnjaka - Direktiva Sveta 90/314/EGS - implementacija direktive - uporaba prava EU
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali organizator potovanja odgovarja za škodo, ki nastane potniku zaradi okužbe s hrano ali pijačo v hotelu, ki je predmet pogodbe o organizaciji potovanja, kljub temu, da organizatorju potovanja ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti pri izbiri oseb, ki so opravile storitev;
- ali je pri presoji odškodninske obveznosti organizatorja potovanja treba uporabiti določbe Direktive 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih; in
- ali za ugotavljanje vzročne zveze v konkretnem primeru zadošča mnenje izvedenca o veliki verjetnosti vzroka okužbe.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - pogodba o prodaji nepremičnine - stanovanje - rok - zamuda z izročitvijo predmeta pogodbe - pogodbena kazen - razlaga pogodbe
Ker zamude z izročitvijo stanovanja niso povzročile spremembe, ki so bile opravljene na željo tožnikov, in je šlo pri podpisu zaprosila za soglasje za dogovor med tožnikoma (kupcema) in izvajalcem sprememb na stanovanju, ne pa dogovor s prodajalcem o spremembi roka izročitve stanovanja, je treba o plačilu pogodbene kazni odločiti tako, kot da tožnika sploh ne bi naročila sprememb v stanovanju. To pa pomeni, da je za odločitev pomembno samo, kaj sta pravdni stranki glede roka izročitve stanovanja določili v prodajni pogodbi.
OZ člen 100, 100/2, 100/3, 488, 489, 490, 490/1, 490/2. ZOR člen 509, 510, 510/1. SPZ člen 64, 64/2, 64/4.
dopuščena revizija - pogodba o komisijski prodaji - ukradeno vozilo - pravne napake - odgovornost za pravne napake - zaplemba vozila
Dejstvo, da je vozilo kot ukradeno zaseženo s strani policije, pomeni pravno napako na vozilu, saj kupcu omejuje uresničevanje lastninske pravice, predvsem imeti vozilo v posesti in ga uporabljati.
Vendar je treba razlikovati med primeri, ko pride do popolnega odvzema vozila in primeri, ko je vozilo zaseženo in je odvzem vozila le začasen. Razdrtje pogodbe po samem zakonu je možno le pri popolnem odvzemu vozila (prvi odstavek 510. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR, oziroma 490. členu OZ).
Kadar pa pride le do začasnega odvzema vozila pa bi zaradi pravne napake pogodba med tožnikom in S. H. lahko prenehala kvečjemu na podlagi njenega odstopa od pogodbe po drugem odstavku 490. člena OZ. Za uresničitev kupčeve odstopne pravice po drugem odstavku 490. člena OZ mora biti izpolnjena posebna, dodatna predpostavka: kupec mora pred uresničitvijo te pravice prodajalcu dati primeren (dodatni) rok za pravilno izpolnitev, torej za odpravo napake oziroma izročitev druge stvari brez napake.
Izjema iz tretjega odstavka 823. člena OZ agentu zagotavlja provizijo tudi brez njegovega posredovanja, ko je s pogodbo omejen teritorialno ali personalno. Razlog te izjeme je agentova omejitev, njen namen pa preprečiti, da bi naročitelj brez odmene žel koristi zastopnikovega prizadevanja. V konkretnem primeru ne gre za tak položaj. Nasprotno – agentov položaj je bil celo okrepljen, omejen pa je bil naročnik, saj je bil tožnik njegov izključni agent.
V zadevi je odločilna ugotovitev sodišč nižjih stopenj, da je tudi zastopnik kršil agencijsko pogodbo, saj ni več skrbel za naročiteljeve interese, oziroma da druga pogodba ni bila rezultat tožnikovih poslov.
Na zastopniku je dokazno breme, da dokaže okoliščine upravičenosti do provizije, torej v konkretnem primeru, da je tožnik vložil določen trud oziroma prizadevanje za sklenitev pogodbe toženca s B.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017129
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 108, 111, 111/3, 111/5. ZPotK člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - kreditna pogodba - vračilo kredita - zamuda s plačilom obrokov - razdrtje pogodbe s strani kreditodajalca - višina pogodbene obveznosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017180
ZPP člen 367, 367/3, 374, 374/2, 377. ZNPos člen 13, 13/1, 13/4, 25, 25/1. OZ člen 846, 846/2.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije - pogodba o nepremičninskem posredovanju - vsebina pogodbe - provizija - določitev plačila - splošni pogoji posrednika
V obravnavanem primeru določila drugega odstavka 846. člena ni mogoče uporabiti, saj je bila višina provizije določena s splošnimi pogoji posrednika, s katerimi je bil toženec, kot ugotavljata sodišči, seznanjen ob sklenitvi pogodbe.
Revizijske navedbe, da izpodbijana pogodbena določba ni sporna in nejasna, ker jasno določa, da se obrestne mere določajo skladno s sklepi toženke, ki veljajo ob vsakokratni obnovitvi vezave, so neutemeljene. Kot sta nižji sodišči že pravilno pojasnili, je v sporni določbi določeno tudi, da se pri prvih šestih obnovitvah realna obrestna mera poveča. Ker so bili ob obnovitvi vezave v veljavi sklepi banke, ki so obrestne mere zniževali, teh sklepov ni bilo mogoče upoštevati. 5. člen pogodbe je na podlagi jezikovne in logične razlage jasno pomensko zaprt navzdol (torej da se smejo obrestne mere zgolj zviševati, ne pa tudi zniževati), nejasen oziroma pomensko odprt pa navzgor v smislu stopnje zviševanja obrestne mere. S tem je bila spornost 5. člena pogodbe v tej pravdi izkazana. V takem položaju pa zakon narekuje ugotavljanje skupnega namena pogodbenih strank in razumevanje sporne določbe v smislu načel obligacijskega prava (drugi odstavek 99. člena ZOR).
Ker nižji sodišči nista mogli enoznačno ugotoviti skupnega pogodbenega namena pravdnih strank, sta odločitev pravilno oprli na 100. člen ZOR, v skladu s katerim sta tudi pravilno med mogočimi pomeni izbrali tistega, ki je za tožnico najugodnejši, to je obrestovanje po sklepu, veljavnim ob sklenitvi pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002604
OZ člen 33. ZPSPP člen 27, 27/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izpraznitev poslovnih prostorov - najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - podaljšanje pogodbe - predpogodba
Predlog se dopusti glede vprašanja, ali in na kakšen način lahko stranki v pogodbi, ki velja določeno obdobje, dogovorita hkrati tudi že predpogodbo za nadaljnje obdobje ter določita pogoje, pod katerimi se takšna pogodba realizira.
Čim so določila pogodbe jasna in tožnik s sklicevanjem na njihovo spornost in lastno drugačno interpretacijo ni uspel vzbuditi dvoma vanje, ni bilo potrebe po nadaljnjem ugotavljanju dejanskega stanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VS0017093
OZ člen 619. ZS člen 3, 3/2. ZDR člen 38, 39.
podjemna pogodba - konkurenčna prepoved - konkurenčna klavzula - pravna podlaga (kavza) - nedopustna pravna podlaga - ničnost - predmet varstva s konkurenčno klavzulo - smiselna uporaba ZDR
Konkurenčna klavzula varuje le tiste podatke, znanja, izkušnje in zveze, ki so plod lastnih raziskav, dela in izkušenj zaščitenega pogodbenika. Kadar gre za splošna znanja, podatke, izkušnje in vsem dostopne zveze, že po naravi stvari same zaščita s konkurenčno klavzulo ni dopustna, saj je predmet zaščite splošno dostopen.
Smiselna uporaba ZDR o konkurenčni klavzuli je za področje obligacijskega prava, ki takih določb (razen pri agencijski pogodbi) nima, utemeljena v določbi drugega odstavka 3. člena ZS.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017135
ZOR člen 360, 360/3, 370, 485, 488, 488/1, 488/2, 500, 500/1. ZPP člen 274, 274/1.
dopuščena revizija - prodaja nepremičnine - odgovornost za napake - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - rok - izguba materialne pravice - materialni prekluzivni rok - upoštevanje roka po uradni dolžnosti
Pri presoji, ali je tožnik zaradi poteka roka izgubil pravico oziroma materialnopravno upravičenje, gre za odločitev o obstoju materialne pravice, torej za vsebinsko (meritorno) odločitev o tem, ali tožnik neko pravico (še) ima ali pa je ta zaradi preteka časa prenehala. Sodišče je pri tej presoji dolžno uporabiti pravo (iura novit curia) na dejansko podlago, ki jo v tožbi in odgovoru na tožbo zatrjujeta pravdni stranki. Toženki se zato ni bilo treba sklicevati na pravilo o izgubi pravice zaradi poteka materialnega prekluzivnega roka, temveč je bilo sodišče dolžno samo uporabiti določbo prvega odstavka 500. člena ZOR.
Ne le jezikovna razlaga, ki kaže na različno podlago plačil, ki gredo tožeči stranki po pogodbi, tudi način, na katerega sta pogodbeni stranki izpolnjevali pogodbo, sicer imenovano pogodba o zastopanju, kažeta, da tožeča stranka ni bila le zastopnik ali posrednik v klasičnem civilnopravnem pomenu, pač pa agent igralca košarke z obveznostjo povezovanja toženca s klubi z namenom sklenitve pogodbe o igranju košarke in obenem pravico do plačila ne le v obliki posredniške provizije, pač pa tudi v obliki določenega deleža od toženčevih dohodkov. Takšno razlago ponuja tudi dopolnilno pravilo 101. člena ZOR za primer, če bi pogodbenega določila ne mogli opredeliti za jasnega.
LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017173
Ustava SRS (1974) člen 10, 5, 75. ZPN člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZZ člen 62, 65. SZ člen 111. Ustavni amandma k Ustavi Socialistične republike Slovenije (SRS 1974) IX točka 27. Ustavni amandma k Ustavi Socialistične republike Slovenije (SRS 1974) XCII.
družbena lastnina - promet z nepremičninami v družbeni lastnini - ustavna ureditev SRS - lastninjenje - družbenopolitična organizacija - sindikati kot družbenopolitične organizacije - zavodi - društva - pravno nasledstvo - razpolaganje z družbeno lastnino - neodplačna pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - druga civilnopravna oseba po ZPN - sindikat, ustanovljen po sprejemu amandmajev 9 in 92 k Ustavi SRS - pravni status sindikata pred sprejemom Ustave RS - omejitve neodplačnega razpolaganja z družbeno lastnino - neupravičena pridobitev - vrnitev kupnine - ničnost
Z amandmaji XCI - XCV
iz leta 1990
k Ustavi SRS je odpadla pravna podlaga za obstoj posebne vrste družbenih organizacij – družbenopolitičnih organizacij, s čimer je postala brezpredmetna tudi določba 75. člena Ustave SRS o sredstvih družbenopolitičnih organizacij. S tem je
prišlo tudi do ločitve sindikatov od političnih strank.
Zagotovljen je bil pluralizem ustanavljanja političnih strank in sindikatov.
Po sprejemu
Zakona o političnem združevanju iz leta 1989
je prišlo v Republiki Sloveniji do ustanavljanja
političnih organizacij kot civilnopravnih oseb
.
Med sindikatom kot družbenopolitično organizacijo in sindikatom, ki ga omenjata IX. in XCII. amandma, ni kontinuitete in ne more biti pravnega nasledstva, ker se je bistveno spremenila dejavnost in namen te organizacije. Ni dvoma, da sta vloga in pomen sindikata drugačna v sistemu delavskega samoupravljanja v gospodarstvu kot v tržnem gospodarstvu. Družbenopolitične organizacije so imele prav zaradi vezanosti na določeno družbeno ureditev specifičen položaj. Z Ustavnimi amandmaji iz leta 1989 k Ustavi SRS je bila v Sloveniji dana podlaga za industrijsko demokracijo in tržno gospodarstvo. Torej če so bili sindikati kot družbenopolitične organizacije pred
uveljavitvijo IX. in XCII. amandmaja iz let 1989-1990 k Ustavi SRS iz leta 1974 družbeno pravne osebe, jim je ta status najkasneje z navedenimi amandmaji prenehal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002589
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1.
opredelitev do pritožbenih navedb - sklicevanje na določila pogodbe - pavšalnost navedb
Predlog se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je pritožbene navedbe o vsebini splošnih pogojev poslovanja ocenilo kot pavšalne in se posledično do njih ni opredelilo.
obličnost - oblika pogodbe - pisna oblika - dogovor pogodbenih strank o obliki - pogodba za določen čas - izvrševanje pogodbe za določen čas po izteku časa, za katerega je bila sklenjena - teorija realizacije
Drugi odstavek 808. člena OZ določa, da se stranki lahko dogovorita, da je pisna oblika pogoj za veljavnost pogodbe in njenih sprememb. Vendar pa ta določba ne velja absolutno. Če stranki pogodbo, ki je sklenjena za določen čas, izvršujeta tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, gre za pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas (prvi stavek drugega odstavka 831. člena OZ). Stališče pritožbenega sodišča, da navedene določbe v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, je napačno. Drži sicer, da je določba dispozitivne narave, vendar pa je tudi ravnanje strank, ki pogodbo po izteku časa, za katerega je veljala, izvršujeta, treba šteti kot njuno dispozicijo. Določba 831. člena OZ pride v poštev ne glede na obličnost. Tudi v primeru, ko je določena obvezna oblika, se namreč pogodba lahko transformira v pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas, če jo stranki izpolnjujeta po izteku časa, za katerega je bila sklenjena. Enak zaključek je mogoče narediti tudi na podlagi splošnih določb OZ.
Če teorija o realizaciji pogodbe lahko pride v poštev za obličnost, ki jo določa zakon, potem je še toliko bolj uporabljiva za primere, ko se za določeno obliko dogovorita pogodbeni stranki.