J. K. kot pooblaščenec toženke je odobril in pisno potrdil račune za dodatno opremo. Tako se izkaže, da so bila dodatna dela naročena v okviru izvajanja (glavne) pogodbe. Obrazloženo utemeljuje teorijo o realizaciji v zvezi z oblikovno pomanjkljivimi naknadnimi dopolnitvami Pogodbe, saj sta stranki spora osnovno pogodbo sklenili prav zaradi funkcionalne rabe operacijskih miz. Pravilna materialnopravna podlaga tožbenega zahtevka je zato pogodbena in ne kondikcijska, kot sta to materialnopravno zmotno presodili sodišči prve in druge stopnje, kar pa ne vpliva na odgovor na dopuščeno vprašanje, ki je pozitiven, saj je bila toženka v pogodbenem odnosu s tožnico, pri čemer za odločitev v tem sporu ni bistveno, kdo je bil končni uporabnik operacijske opreme.
Skladno s točko 7.1 Splošnih pogojev poslovanja v mednarodnem cestnem tovornem prometu je pošiljatelj solidarno zavezan za plačilo stroškov prevoza tudi v primeru, ko rubrika 14 tovornega lista CMR o tem, kdo plača voznino, ni izpolnjena.
Za napake, ki zadevajo solidnost gradnje, na podlagi 644. člena ZOR odgovarjata tako izvajalec kot tudi projektant.
Rok za uveljavitev pravic teče od dne, ko je naročnik izvedel za napako. Vendar pa ni dovolj, da je naročnik vedel, da napaka obstaja, temveč je potrebno tudi, da ve, da napaka zadeva solidnost gradnje, ter od kod izvira.
Od naročnika ni mogoče zahtevati, da takoj, ko ugotovi, da ima gradba napako, slednjo graja tako izvajalcu kot projektantu. Dokler ne ve, da napaka zadeva solidnost gradnje ter da napaka izvira iz projektne dokumentacije, mu te dolžnosti ni mogoče naložiti.
Ne glede na to, da je naročnik v dveh drugih primerih o napakah obvestil projektanta nemudoma, ko je izvedel za njihov obstoj, četudi ni vedel, ali te izvirajo iz projektne dokumentacije, to ne pomeni, da bi tako moral ravnati tudi v tem primeru.
Tožena stranka trdi, da je utemeljeno zavrnila sklenitev glavne pogodbe, ker naj bi predpogodba prenehala zaradi spremenjenih okoliščin na podlagi šestega odstavka 33. člena OZ.
Pogodbene stranke so s predpogodbo izrecno izključile vpliv spremembe cene delnic ciljne družbe na obveznost sklenitve glavne pogodbe.
Pogodba je bila med pravdnima strankama sklenjena pred uveljavitvijo novele ZZVZZ-H, ki je bistveno posegla v ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pred novelo ZZVZZ-H namreč zakon izvajalcem ni nalagal obveznosti upoštevanja sklenjenega dopolnilnega zavarovanja, zato je bilo to predmet pogodbenega urejanja med njimi in zavarovalnicami.
Drži stališče tožeče stranke v reviziji, da ZZVZZ ni razveljavil že sklenjenih pogodb med izvajalci in zavarovalnicami, zaradi česar te še vedno veljajo.
Vprašanje vrste sporne pogodbe ne vpliva na presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Določbe pogodbe o zaposlitvi, da bo tožnik delo preko delovnega časa opravljal brez posebnega nadomestila, ni mogoče upoštevati. Delovni čas tožnika je bil s pogodbo določen, ni bilo ugotovljeno, da bi bil kasneje dejansko drugače razporejen in tožena stranka tudi ne ugovarja temu, da je tožnik opravil delo v delovnem času, ki izhaja iz evidence delovnega časa.