Res je, da je prošnjo za ponudbo poslala I. F. brez navedbe, da prošnjo pošilja v imenu tožnice, vendar je nato tretja tožena družba ponudbo, na podlagi katere je bila sklenjena pogodba, naslovila na tožnico, in ne na I. F., prav tako sta bila tudi oba računa naslovljena na tožnico, čeprav jih je plačala I. F. Glede na izpoved prvega toženca, da je I. F. povedala, da je ona investitorka, da pa je lastnica hiše njena hči, ima revidentka prav, da bi sopogodbenica ob navedenih dejstvih ob potrebni skrbnosti lahko sklepala (oziroma je glede na izstavljene račune tudi sklepala), da je njena sopogodbenica tožnica K. K., in ne I. F. Materialnopravna presoja sodišč prve in druge stopnje je tako po oceni Vrhovnega sodišča zmotna. Pravilna uporaba tretjega odstavka 70. člena OZ narekuje sklep, da je pogodbo sklenila tožnica in je zato podana njena aktivna legitimacija v tej pravdi.

Upoštevaje naravo oblikovalnih pravic, prevladujoča stališča pravne teorije in gramatikalno razlago 2. točke prvega odstavka 468. člena OZ, je zahtevek za znižanje kupnine oblikovalen in je ta jamčevalni zahtevek po OZ urejen kot tožbena oblikovalna pravica. Zato lahko dajatveni zahtevek za vrnitev zneska, za katerega je bila kupnina znižana, temelji le na predhodnem, uspešno uveljavljenem oblikovalnem upravičenju.