LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017173
Ustava SRS (1974) člen 10, 5, 75. ZPN člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZZ člen 62, 65. SZ člen 111. Ustavni amandma k Ustavi Socialistične republike Slovenije (SRS 1974) IX točka 27. Ustavni amandma k Ustavi Socialistične republike Slovenije (SRS 1974) XCII.
družbena lastnina - promet z nepremičninami v družbeni lastnini - ustavna ureditev SRS - lastninjenje - družbenopolitična organizacija - sindikati kot družbenopolitične organizacije - zavodi - društva - pravno nasledstvo - razpolaganje z družbeno lastnino - neodplačna pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - druga civilnopravna oseba po ZPN - sindikat, ustanovljen po sprejemu amandmajev 9 in 92 k Ustavi SRS - pravni status sindikata pred sprejemom Ustave RS - omejitve neodplačnega razpolaganja z družbeno lastnino - neupravičena pridobitev - vrnitev kupnine - ničnost
Z amandmaji XCI - XCV
iz leta 1990
k Ustavi SRS je odpadla pravna podlaga za obstoj posebne vrste družbenih organizacij – družbenopolitičnih organizacij, s čimer je postala brezpredmetna tudi določba 75. člena Ustave SRS o sredstvih družbenopolitičnih organizacij. S tem je
prišlo tudi do ločitve sindikatov od političnih strank.
Zagotovljen je bil pluralizem ustanavljanja političnih strank in sindikatov.
Po sprejemu
Zakona o političnem združevanju iz leta 1989
je prišlo v Republiki Sloveniji do ustanavljanja
političnih organizacij kot civilnopravnih oseb
.
Med sindikatom kot družbenopolitično organizacijo in sindikatom, ki ga omenjata IX. in XCII. amandma, ni kontinuitete in ne more biti pravnega nasledstva, ker se je bistveno spremenila dejavnost in namen te organizacije. Ni dvoma, da sta vloga in pomen sindikata drugačna v sistemu delavskega samoupravljanja v gospodarstvu kot v tržnem gospodarstvu. Družbenopolitične organizacije so imele prav zaradi vezanosti na določeno družbeno ureditev specifičen položaj. Z Ustavnimi amandmaji iz leta 1989 k Ustavi SRS je bila v Sloveniji dana podlaga za industrijsko demokracijo in tržno gospodarstvo. Torej če so bili sindikati kot družbenopolitične organizacije pred
uveljavitvijo IX. in XCII. amandmaja iz let 1989-1990 k Ustavi SRS iz leta 1974 družbeno pravne osebe, jim je ta status najkasneje z navedenimi amandmaji prenehal.
Za zadržanje plačil, namenjenih za plačilo prevozov tožnice, prva toženka ni imela pravne podlage.
Trditev v tožbi, da je bil znesek, ki ga je A. GmbH v obliki čekov plačal prvi toženki, „namenjen za plačilo opravljenih prevozov tožeči stranki“ implicira, da je dolžnik (A. GmbH) plačal prvi toženki zato, da bo ta prejete zneske izročila naprej tožnici. Prva toženka plačil A. GmbH, ki bi jih morala izročiti tožnici, tožnici nikoli ni izročila. Za takšno ravnanje, to je „zadržanje“ plačil, namenjenih tožnici, prva toženka ni imela pravne podlage. Na ta način je bila prva toženka za prejete zneske na račun tožnice obogatena, tožnica pa za te iste zneske prikrajšana.
obličnost - oblika pogodbe - pisna oblika - dogovor pogodbenih strank o obliki - pogodba za določen čas - izvrševanje pogodbe za določen čas po izteku časa, za katerega je bila sklenjena - teorija realizacije
Drugi odstavek 808. člena OZ določa, da se stranki lahko dogovorita, da je pisna oblika pogoj za veljavnost pogodbe in njenih sprememb. Vendar pa ta določba ne velja absolutno. Če stranki pogodbo, ki je sklenjena za določen čas, izvršujeta tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, gre za pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas (prvi stavek drugega odstavka 831. člena OZ). Stališče pritožbenega sodišča, da navedene določbe v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, je napačno. Drži sicer, da je določba dispozitivne narave, vendar pa je tudi ravnanje strank, ki pogodbo po izteku časa, za katerega je veljala, izvršujeta, treba šteti kot njuno dispozicijo. Določba 831. člena OZ pride v poštev ne glede na obličnost. Tudi v primeru, ko je določena obvezna oblika, se namreč pogodba lahko transformira v pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas, če jo stranki izpolnjujeta po izteku časa, za katerega je bila sklenjena. Enak zaključek je mogoče narediti tudi na podlagi splošnih določb OZ.
Če teorija o realizaciji pogodbe lahko pride v poštev za obličnost, ki jo določa zakon, potem je še toliko bolj uporabljiva za primere, ko se za določeno obliko dogovorita pogodbeni stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002589
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1.
opredelitev do pritožbenih navedb - sklicevanje na določila pogodbe - pavšalnost navedb
Predlog se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je pritožbene navedbe o vsebini splošnih pogojev poslovanja ocenilo kot pavšalne in se posledično do njih ni opredelilo.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0017073
ZKZ člen 2.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodajna pogodba - odobritev pravnega posla - pojem kmetijskega zemljišča - formalni pogoji za pridobitev statusa kmetijskega zemljišča - načelno pravno mnenje - sodna praksa - napake volje - zmota o lastni volji
Zmotni sta stališči sodišč prve in druge stopnje, da zemljišče, ki ga toženec prodaja, ne izpolnjuje pogojev po 2. členu ZKZ in tako ni kmetijsko. Ni namreč pravilen sklep, da formalni pogoj iz 2. člena ZKZ (da je zemljišče kmetijsko, če je s prostorskimi akti lokalnih skupnosti opredeljeno kot kmetijsko) ne more prevladati nad pogojem, da je zemljišče tudi dejansko primerno za kmetijsko obdelavo. Takšno stališče bi omogočilo lastniku, da bi kmetijsko zemljišče s črno gradnjo onesposobil za kmetijsko obdelavo in se tako izognil uporabi prisilnih določb ZKZ o prodaji kmetijskih zemljišč.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016983
URS člen 22. ZPP člen 254, 339, 339/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 465, 494.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - odgovornost za stvarne napake - znižanje kupnine - odškodnina - obvestilo o napaki - rok za grajanje napak - omejitve javnopravne narave - odgovornost za pravne napake - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - metoda izračuna vrednosti nepremičnine - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - postavitev novega izvedenca - pravica do enakega varstva pravic
Revizija se dopusti glede vprašanja,
ali dejstvo, da nepremičnina, ki je bila predmet kupoprodajne pogodbe med pravdnima strankama, nima ne gradbenega in ne uporabnega dovoljenja, glede na konkretne okoliščine zadeve, predstavlja omejitev javnopravne narave in s tem pravno napako (494. člen OZ).
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016970
ZPP člen 244, 247.
prodajna pogodba za nepremičnino - del nepremičnine - izstavitev zemljiškoknjižne listine - parcelacija - dokazovanje - izvedenec - izločitev izvedenca - postavitev novega izvedenca
Res je, na kar opozarja tožnik, da sta se pravdni stranki strinjali, da sporni del zemljišča predstavlja del parc. št. 2220/2, katere lastnika sta toženca. Vendar je tožnik od sodišča zahteval, naj tožencema naloži, da morata dopustiti odmero spornega dela zemljišča od parcele tožencev, zato je sodišče prve stopnje postavilo izvedenca geometra. Po ugotovitvi izvedenca geometra, da sporni del zemljišča že predstavlja del parc. št. 2233, ki je v lasti tožnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo.
razlaga pogodbe - pozicioniranje za nadaljnjo profitabilno rast - vezanost sodišča na akte Računskega sodišča
Pozicioniranje za nadaljnjo profitabilno rast ne pomeni poslovanja z dobičkom. Zgolj dejstvo, da A. v letu 2003 ni posloval z dobičkom (ne da bi vedeli, kaj je vzrok za to), ne pomeni, da tožeča stranka A. ni pozicionirala za nadaljnjo profitabilno rast. Pozicioniranje za nadaljnjo profitabilno rast pomeni, da je moral biti A. prestrukturiran tako, da bi bil sposoben v naslednjih dveh letih poslovati z dobičkom. Razlaga Pogodbe na način, da so njeni cilji doseženi le, če je A. dejansko tudi posloval z dobičkom, je prestroga. Razlogi, zaradi katerih družba kljub dobrim izgledom ne posluje z dobičkom, so lahko številni in raznovrstni. Iz vsebine Pogodbe ni mogoče sklepati, da je tožeča stranka prevzela odgovornost za vse rizike, zaradi katerih bi lahko v skupini A. prišlo do negativnega poslovnega izida v letu 2003.
Stališče drugostopenjskega sodišča, da dejstva, ki so ugotovljena v revizijskem poročilu Računskega sodišča, niso izpodbojna, ne drži. Sodišče na akte Računskega sodišča ni vezano. Stranke imajo možnost, da v postopku zatrjujejo in dokazujejo drugačno dejansko stanje, kot izhaja iz vsebine revizijskega poročila. Na podlagi četrtega odstavka 224. člena ZPP je namreč dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.
Čeprav Pogodba določa, da se premija za uspeh obračuna upoštevaje letni konsolidirani izkaz uspeha za skupino A., ne drži, da je nesklepčnost podana že zato, ker je bil tožbi priložen izkaz uspeha (le) za obdobje od 1. 4. 2000 do 31. 12. 2000. Ali je tožeča stranka uspela izkazati, da je do premije za uspeh za leto 2000 upravičena ali ne, je stvar dokaznega postopka. V njem je potrebno ugotoviti, ali jo je upravičena zahtevati na podlagi izkaza uspeha, ki ga je priložila. Navedeno ni stvar materialnopravne presoje, ki bi jo sodišče lahko naredilo v okviru presoje o sklepčnosti tožbe.
Pravilno je materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da ni dopustna tožba zaradi ničnosti sodne poravnave. Sodišče prve stopnje, pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava, je namreč dolžno na ničnostne razloge paziti po uradni dolžnosti. Uveljavljanje ničnostnih razlogov po sklenitvi sodne poravnave bi tako, za razliko od uveljavljanja izpodbojnih razlogov, sodišče postavilo v položaj, ko bi moralo znova presojati nekaj, kar je že presodilo. Če je sodišče ničnostne razloge prezrlo, je sodno poravnavo mogoče izpodbijati le še z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Revidentka je s sodno poravnavo uredila sporno razmerje v celoti in da zato iz tega naslova ne more več zahtevati ugotovitve obstoja kakršnegakoli solastninskega deleža.
zakupna pogodba - zakup javne poti - izpolnitev pogodbene obveznosti - tožba za izvršitev del - občina kot pogodbena stranka - asfaltiranje javne poti - pravno mnenje - tožbeni zahtevek - opredelitev tožbenega zahtevka
Občina je s tožencema sklenila veljavno zakupno pogodbo. Gre torej za civilnopravno (obligacijsko) razmerje, v katerem občina ne nastopa kot oseba javnega prava, pač pa kot tožnikoma enakovredna, prirejena udeleženka tega razmerja.
Ker je obveznost tožene stranke asfaltiranje ceste po že obstoječi trasi in ne ureditev neke nove cesto, katere potek (trasa) in obseg bi ne bila znana, je tožbeni zahtevek opisno dovolj določen z označbo odseka ceste in navedbo približne dolžine ceste, ki jo je treba asfaltirati. Tudi natančen opis izvedbe asfaltiranja ni potreben.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0016954
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba - prikrajšanje nujnega deleža - razlaga pogodbe – pogodbena volja strank – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko sodišče sta poudarili skladnost izpodbijane odločitve z voljo pogodbenih strank. Vsebina njune volje je dejansko in ne pravno vprašanje, zato ne more biti predmet predloga za dopustitev revizije ali revizije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KONCESIJE
VS4002928
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami člen 3, 5. ZPP člen 214, 214/2, 367a, 367a/1.
- ali je koncesionar v okoliščinah konkretnega primera, ko je prvostopenjsko sodišče na podlagi proste presoje dokazov in z uporabo pravila iz drugega odstavka 214. člena ZPP ugotovilo, da je koncesionar zagotovil predelavo izrabljenih avtomobilskih gum, upravičen do plačila za opravljene storitve, čeprav koncendentu morebiti ni predložil vseh specifičnih listinskih dokazil naštetih v 17. členu koncesijske pogodbe;
- ali lahko koncesionar v skladu z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (Ur. l. RS, št. 71/2006) in koncesijsko pogodbo storitev opravi na način, da v prvem koraku izrabljene avtomobilske gume odda posredniku oziroma podizvajalcu, ki jih nato v drugem koraku odda končnemu predelovalcu v tujini.
najemna pogodba - poslovni prostor - odstop od najemne pogodbe - povrnitev vlaganj - spremenjene razmere - neupravičena pridobitev
Pogodbeni stranki sta izključili uporabo določb o neupravičeni obogatitvi zaradi povrnitve vlaganj pravne prednice tožnika za primer, ko pogodba predčasno preneha po njegovi volji.
Izpodbojnega zahtevka, ki je pogoj za uveljavljanje razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (112. člen OZ), tožnik ni postavil. Drugačno uveljavljanje razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (na primer z ugovorom) ne pride v poštev.
mandatna pogodba - odvetniško zastopanje - odstop od pogodbe - nagrada za odvetniške storitve - kršitev pogodbe
Ker je bil razlog za odstop tožene stranke tožnikova kršitev pogodbe, revident nima pravice do pavšalne nagrade iz drugega odstavka 8. člena pogodbe, dogovorjene za primer prenehanja pogodbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri uveljavljanju jamčevalnega zahtevka za znižanje kupnine dovolj postaviti samo dajatveni zahtevek ali je predhodno potrebno postaviti tudi oblikovalni zahtevek ter pomen večinske sodne prakse v trenutku vložitve zahtevka in odločanja o njem pred sodiščem prve stopnje za odgovor na navedeno vprašanje.
pogodba o trgovskem zastopanju – provizija - zakonske zamudne obresti - valuta obresti – pritožba – razlogi za pritožbo - nova dejstva in novi dokazi
Iz Pogodbe ne izhaja jasno, v kateri valuti je bila dogovorjena obveznost plačila provizije. V 5. členu Pogodbe je namreč določen le odstotek provizije, ki se obračuna od zneska prodajne cene. Tožeča stranka je zahtevala plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska v SIT. Tožena stranka bi tako morala, v kolikor bi se strinjala, da je bila njega obveznost dogovorjena v SIT, na to opozoriti v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker tega ni storila, se kasneje ne more uspešno sklicevati na drugačen pogodbeni dogovor, saj s tem zatrjuje drugačno dejansko stanje, to pa je v pritožbenem postopku mogoče le ob izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
razlaga pogodbe - uporaba spornih pogodbenih določil - namen pogodbenih strank - okoliščine posla - poslovna podlaga pogodbe - kavza
Bolj kot na vsebino prodajne pogodbe bi se morali sodišči opreti na skupen namen pogodbenikov kot del poslovne podlage (kavze). Le tega stranke v pogodbi niso izrecno opredelile, zato je nanj mogoče sklepati (tudi) iz okoliščin posla. Pri tem se je potrebno ozreti na ozadje pogodbe, na njeno nastajanje in razmere, v katerih je bila pogodba sklenjena, torej okoliščine, ki pogodbo nujno spremljajo in jih je zato treba sprejeti v pogodbeno razmerje.
OZ člen 107, 108, 108/2, 111, 111/2, 111/4, 190, 193, 270, 270/2, 285, 285/1.
gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - odstop od pogodbe pred iztekom roka – zavarovanje terjatev – varščina - prenehanje zavarovanja - prenehanje varščine - varščina kot škoda
S prenehanjem glavne obveznosti zaradi odstopa od podizvajalske pogodbe pred iztekom roka so v konkretnem primeru za naprej prenehala tudi vsa zavarovanja (po izdani menici in menični izjavi) ter pogodbeno dogovorjena varščina (v obliki zadržanih denarnih sredstev). Iz besedila drugega odstavka 270. člena OZ namreč jasno izhaja, da zavarovanja in varščina ugasnejo s trenutkom prenehanja glavne obveznosti, kar je v primeru odstopa od pogodbe v trenutku, ko naslovnica prejme izjavo o odstopu (torej ex nunc).
Zastavlja pa se vprašanje, ali pravne posledice odstopa od pogodbe učinkujejo tudi za nazaj, ali lahko v konkretnem primeru učinkujejo od sklenitve pogodbe (torej ex tunc). Podizvajalska pogodba se je namreč nekaj časa izvrševala. Vendar tožena stranka ni zatrjevala niti izkazala, da je do odstopa tožeče stranke od podizvajalske pogodbe dosegla interes, zaradi katerega je bila le-ta sklenjena, oziroma da bi (v okoliščinah konkretnega primera) delna izpolnitev imela zanjo nek pravno upošteven pomen.
Sicer pa situacijo, ko je ena stranka deloma izpolnila pogodbo, rešuje drugi odstavek 111. člena OZ, ki določa, da ima stranka v takšnem primeru pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Navedeno velja tudi za sporna pogodbeno dogovorjena zavarovanja za dobro izvedbo del in za sredstva, zadržana iz naslova zavarovanja za odpravo napak (varščino). Če vrnitev ni mogoča ali če narava tistega, kar je bilo delno izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi (kar pride v poštev pri storitvenih obveznostih), je treba nadomestiti vrednost doseže koristi. Pri tem se v skladu s četrtim odstavkom 111. člena OZ upošteva tudi vrednost koristi, ki jih je medtem imela stranka od tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrniti.
Sporna varščina je bila dogovorjena kot zavarovanje za odpravo napak, tako v času izvajanja del po podizvajalski pogodbi kot v garancijski dobi. Zato že po svoji naravi ne more predstavljati pravno upoštevne škode iz 107. člena OZ. Ker bi se kot zavarovanje aktivirala šele v primeru ugotovljene napake, po vsebini ne gre za škodo zaradi odstopa od podizvajalske pogodbe.