gradbena pogodba - podjemna pogodba - odgovornost za napake - jamčevanje za napake - stvarne napake - rok za uveljavljanje pravic - prekluzivni rok
Tožena stranka je z dopisom z dne 21. 1. 1998 pri tožnikih ustvarila vtis, da bo napako prostovoljno odpravila in da se zato na pravilo o prekluzivnem roku iz 645. člena ZOR ne more sklicevati.
Kadar se naročnik in izvajalec ne dogovorita za odpravo napake, ampak izvajalec le pristopi k odpravljanju napak, ni mogoče šteti, da je bil sklenjen dogovor. Vendar pa tudi v tem primeru možnost uveljavljanja pravic iz naslova odgovornosti za napake ne more biti časovno neomejena. Zato v obravnavanem primeru, ko ne gre za terjatev iz gospodarske pogodbe, velja splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.
Kadar izvajalec začne odpravljati napako in daje vtis, da jo bo prostovoljno odpravil, zastaranje terjatve naročnika iz naslova odgovornosti za napake začne teči, ko izvajalec naročniku nedvoumno sporoči, da napake ne bo odpravil ali ko je to jasno razvidno iz konkludentnega ravnanja izvajalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002514
OZ člen 117, 117-3, 371, 374, 378. ZPP člen 41, 41/1, 350, 370, 370-3, 490.
pogodba o delu – podizvajalec - plačilo pogodbene cene – denarne obveznosti - zapadlost denarne terjatve - razlaga pogodbe - izpolnitvena obveznost – izplačilo zadržanih sredstev - način izpolnitve - kompenzacija z nepremičninami - običajno pravno stanje nepremičnine - tožbeni zahtevek - zamudne obresti – tek zamudnih obresti - dovoljenost revizije – gospodarski spor - vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizije - preskakovanje pravnih sredstev – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Obveznost, ki jo ima tožena stranka do tožeče stranke je po svoji naravi denarna obveznost OZ, vendar sta kot način izpolnitve dela te denarne obveznosti pogodbeni stranki dogovorili kompenzacijo z nepremičninami. Ker tožena stranka izpolnitve (ob zapadlosti terjatve) ni opravila na način, kot je bilo dogovorjeno, je denarni tožbeni zahtevek (utemeljen in) pravilen.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka postala prosta obveznosti vračila stroja, na katerem si je tožeča stranka pridržala lastninsko pravico do 100% izterjave vseh menic, če je tožena stranka pogodbeno vrednost stroja tožeči stranki plačala s sredstvi, ki so bila toženi stranki nakazana s strani tretje osebe, ki ni pogodbenik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4002517
OZ člen 505, 505/3. ZPP člen 286, 286/4.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja blaga - kritna prodaja - prodaja blaga s popustom - razlika do cele kupnine - primeren rok prodaje - primeren način prodaje - škoda zaradi prodaje s popustom - odškodnina - dokazovanje - predlaganje dokazov - prekluzija - krivda za zamudo s predlaganjem dokazov - izvedenec -
Način kritne prodaje blaga je bil primeren in opravljen v skladu z drugim in tretjim odstavkom 505. člena OZ (v primernem roku, na primeren način in po obvestitvi tožeče stranke). Način kritne prodaje (prodaja določenega blaga s 70 % popustom) je bil glede na ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da si je tožena stranka prizadevala najti ugodnejšega kupca in da višje kupnine ni mogla doseči, primeren. Ob tem Vrhovno sodišče poudarja, da tudi v primeru neprimerne oprave kritne prodaje prodajalec ne izgubi pravice do povrnitve škode, kot trdi revidentka, temveč lahko nasprotna stranka zahteva (le) ustrezno zmanjšanje odškodnine.
Ne držijo revizijske navedbe, da je z navedenimi popusti tožena stranka povečala nastalo škodo. Ravno obratno: s tem se je škoda zmanjšala. Ker je opravila kritno prodajo blaga, je škoda, ki ji je nastala, manjša za kupnino, ki jo je dobila na podlagi kritne prodaje. S tem je zadostila tudi svoji dolžnosti prizadevati si zmanjšati nastalo škodo (četrti odstavek 243. člena OZ).
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj:
Ali je bila s strani sodišč prve in druge stopnje kršena določba 214. člena ZPP, ko sta presodili, da bi tožena stranka kot investitor objekta glede obstoja napak gradbe, za katere odgovarja glavni izvajalec, morala zatrjevati in dokazovati pravočasnost, pravilnost in utemeljenost jamčevalnega zahtevka v razmerju do glavnega izvajalca gradbenih del?
Ali je tožba glede obrestnega dela zahtevka v obravnavanem primeru sklepčna?
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VS0016771
OZ člen 6, 768, 768/1. ZOdv člen 11, 29. ZZZDR člen 26, 123.
povrnitev škode - odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - skrbnost dobrega strokovnjaka – umik tožbe - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost – odločbe Ustavnega sodišča – bodoči posegi v zakonodajno ureditev – spor zaradi plačila preživnine
Prestroga je zahteva, izražena v reviziji po takšni odvetnikovi skrbnosti, ki bi terjala predvidevanje vseh morebitnih bodočih posegov Ustavnega sodišča v veljavno zakonsko ureditev, s katero pravdne stranke utemeljujejo svoje tožbene zahtevke in trditve o pravno relevantnih dejstvih v posameznih pravdnih postopkih.
ZPP ne postavlja zahteve, da bi morale biti vlogam priložene listine v originalu, saj je v 107. členu ZPP določeno, da so lahko predložene tudi kot fotokopije. ZPP tudi ne vsebuje formalnih dokaznih pravil, ki bi določala, da so fotokopije listin že same po sebi neverodostojne, temveč velja načelo proste presoje dokazov. To pomeni, da mora sodišče v vsakem posamičnem primeru glede na okoliščine oceniti, ali je stranka s fotokopijo in drugimi dokazi pravno pomembno dejstvo dokazala.
OZ člen 3, 92. ZFPPIPP člen 60. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339.
pogodba o leasingu – finančni leasing - pozitivni pogodbeni interes - ničnost pogodbe – odškodnina - stečajni postopek – prijava terjatev v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - prekluzija
Posledice neobrazložene oziroma pomanjkljive prijave ureja četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP. Te posledice so drugačne, kot so bile po ZPPSL (stranka ni prekludirana s kasnejšim podajanjem trditev in predložitvijo dokazov), zato praksa, izoblikovana na podlagi slednjega, za razmerja, ki se presojajo po ZFPPIPP, ni več uporabljiva.
Pogodbeni dogovor o načinu obračuna obveznosti tožene stranke iz 27. in 28. člena leasing pogodb predstavlja v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa tožeče stranke (premoženja, ki bi tožeči stranki pripadalo, če bi bila pogodba v celoti pravilno izpolnjena). Ne drži revizijski očitek, da so pravne posledice prenehanja pogodbe urejene kogentno z zakonom. Pogodbeni stranki se lahko v okviru pogodbene avtonomije (3. člen OZ) dogovorita, kakšne so te posledice, kot sta to storili v obravnavanem primeru.
V naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa ne sme presegati nastale škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017076
ZPP člen 370, 372.
plačilo kupnine - dokazna ocena - revizija - nova dejstva in dokazi v revizijskem postopku
Stranke smejo v reviziji navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Kakšne takšne kršitve toženec v zvezi z obširno listinsko dokumentacijo, ki jo prilaga reviziji, ne uveljavlja. Z njo dokazuje (zgolj) drugačno dejansko stanje, kot je bilo podlaga za odločanje sodišč nižjih stopenj, kar ne more biti predmet revizijske obravnave.
Dopuščena revizija: Ali je s stališča pravilne uporabe drugega odstavka 270. člena OZ mogoče zoper poroka iz posojilne pogodbe utemeljeno uveljavljati zahtevek na podlagi razdrte posojilne pogodbe med upnikom in dolžnikom – razdrte iz razloga, ker je upnik od posojilne pogodbe odstopil?
pogodba o preužitku - aleatorna pogodba – smrt preužitkarja - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - ničnost - očitno nesorazmerje dajatev
Pravno napačen je pristop, da se po smrti preužitkarja, ko postane jasen obseg obveznosti pogodbenih strank, na zahtevo nujnih dedičev opravi obračun in se morebitna presegajoča vrednost obravnava kot darilo.
Zahtevek za razveljavitev pogodbe zaradi zatrjevane nesorazmernosti po materialnem pravu ne more biti utemeljen; nemoralnosti nagiba pogodbenih strank oziroma navideznosti pogodbe, katere pravna posledica je ničnost posla, pa tožnik ni zatrjeval.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VS4002448
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
dopuščena revizija – zaposlovanje - odprtje novih delovnih mest - namenska poraba sredstev - nenamenska poraba sredstev – dolžnost vrnitve – materialno pogodbeno pravo
Strinjanje tožeče stranke z načinom izvrševanja programa pomeni tudi strinjanje z namenom porabe sredstev. Tožeča stranka zato s sklicevanjem na kršitev Pogodbe iz razloga, da tožena stranka nakazanih sredstev ni porabila za namen, za katerega so bila dodeljena, ne more uspeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4002500
OZ člen 72, 73, 319, 1012. ZGD-1 člen 32, 515, 515/5.
poroštvo - razmerje med porokom in upnikom - razmerje med porokom in dolžnikom - odpust dolga - zastopanje družbe – omejitev zastopanja
Z izjemo zakonsko dovoljene omejitve na podlagi pravil o skupnem zastopanju, ki učinkuje tudi v razmerju do tretjih, notranje omejitve, kakršna je tudi v sodni register vpisana omejitev zastopanja direktorja prve toženke, v razmerju do tretjih nima pravnega učinka. V razmerju do tretje osebe je izjava volje (soglasje) zastopnika veljavna (pravno učinkovita) in je zato pogodba veljavno sklenjena, tudi če je zastopnik prekoračil morebitne notranje omejitve upravičenj za zastopanje.
Poroštvena pogodba razmerja med porokom in glavnim dolžnikom ne ureja. Razmerje iz poroštvene pogodbe (razmerje med porokom in upnikom) je neodvisno oziroma abstraktno glede na razmerje med porokom in glavnim dolžnikom.
Upnikova izjava, da želi odpustiti dolg, mora biti jasna in nedvomno usmerjena na posledico.
vpis spremembe družbenika v sodni register - pooblastilo za sklenitev pravnega posla - naknadna odobritev pravnega posla
Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Prejšnji in sedanji družbenik (družba B. d. o. o. in družba B.) sta v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti pojasnila (ter za to predložila dokaze), da je v času sklenitve pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža pooblaščenec družbe A. družba C. oziroma njen direktor D. D. imel pooblastilo, ki je bilo notarsko overjeno, vendar ga je notar pozabil predložiti registrskemu sodišču hkrati s predlogom za vpis spremembe. Družba B. d. o. o. je odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti predložila tudi naknadno odobritev pravnega posla – pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža s strani družbe A Pomanjkljivosti, ki jo v zahtevi za varstvo zakonitosti očita Vrhovno državno tožilstvo, tako sploh ni bilo oziroma je bila odpravljena s predložitvijo pogodbe o odobritvi pravnega posla (prvi odstavek 73. člena OZ).
Za področje prava javnih naročil je značilno, da je primere, ko je zaradi kršitve pravil o javnih naročilih pogodba nična, v specialnem zakonu predvidel že zakonodajalec. Tako je v spornem obdobju veljavni ZJN-1 v 130. členu taksativno našteval ničnostne razloge. Med njimi pa ni bilo razloga izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave, na katerega se sklicuje tožena stranka. Izven zakonsko predvidenih razlogov za uveljavljanje ničnostne sankcije pa velja načelo, da se pogodba, če je le mogoče, ohrani v veljavi.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016634
ZPP člen 380, 380/2. ZOR člen 124, 132, 314, 361, 361/1, 376, 376/3, 552. OZ člen 103, 111, 206, 346, 352.
pogodbena odškodninska obveznost – zastaranje odškodninske obveznosti - čas, ki je potreben za zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - razdrtje pogodbe - razveza pogodbe - učinki razdrtja pogodbe - vrnitev danega - nastanek terjatve - zapadlost terjatve - začetek teka zastaralnega roka
Določba tretjega odstavka 376. člena ZOR ne predpisuje posebnega začetka teka zastaranja za pogodbene odškodninske terjatve. Začetek zastaranja teh terjatev se presoja po splošnem pravilu iz prvega odstavka 361. člena ZOR, po katerem pa začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Pravica terjati izpolnitev obveznosti nastane praviloma takoj, ko nastane pravni temelj za terjatev (314. člen ZOR). Pravni temelj za terjatev tožnikov pa je bilo razdrtje pogodbe v povezavi s 132. členom ZOR in ne že sama sklenitev menjalne pogodbe oziroma izročitev stvari. Terjatev tožnikov (za plačilo odškodnine oziroma vrnitev stvari) je torej nastala z dnem razdrtja menjalne pogodbe. Prej ni mogla zapasti, ker zanjo še ni bilo pravnega temelja in prej tudi ni mogel začeti teči zastaralni rok zanjo.
Namen tretjega odstavka 970. člena OZ je v varstvu interesov zavarovane osebe. Kadar zavarovana oseba ni zavarovalec, je v primeru smrti neprimerno oziroma nelogično, da bi o beneficiarjevi pravici odločal le zavarovalec. V konkretnem primeru tožnica uveljavlja svoje interese oziroma pravice iz naslova invalidnosti in, kot je že bilo poudarjeno, s svojimi navedbami izpodbija podlago svojega tožbenega zahtevka. Iz teh razlogov je pritrditi zaključku drugostopenjskega sodišča, da se za veljavnost pogodbe po polici št. 1 soglasje tožnice ne zahteva.
V skladu z 286. členom ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Nova dejstva in dokaze je na poznejših narokih za glavno obravnavo možno navajati in predlagati le, če jih stranka brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Prvi narok za glavno obravnavo je bil opravljen 5. 5. 2008 in je bil ne glede na procesni sklep sodišča tega dne zaključen, saj gre za kogentno določbo, ki je sodišče ne more izključiti. Toženi stranki je sodišče sicer dalo dodaten rok za izjavo o določenih dejstvih in predloženih dokaznih na prvem naroku, ki se je do tega tudi pravočasno izjavila, in sicer v vlogi z dne 15. 5. 2008.
Nezgodna zavarovanja OZ uvršča med osebna oziroma vsotna zavarovanja in jih ureja v 3. oddelku XXVI. poglavja. Za osebna zavarovanja je značilno, da se zavarovalnica zaveže izplačati vnaprej dogovorjeno vsoto, če nastopi dogodek, ki je v zavarovani pogodbi opredeljen kot zavarovalni primer. Zato zavarovalna pogodba osebnega zavarovanja ne vsebuje odškodninskega elementa in obveznost zavarovanja ni plačati znesek škode, temveč izplačati dogovorjeno zavarovalno vsoto. Obveznost zavarovalnice nastopi z nastankom poškodbe oziroma invalidnostjo upravičenca in ne z vzpostavitvijo odškodninskega razmerja. Bistvena je le vzročna zveza med nezgodo in nastalo posledico (invalidnostjo). Zato upravičencu ob nastopu zavarovalnega primera tudi ni treba dokazovati (vseh) elementov civilnega delikta.
OZ člen 58, 538, 538/1, 538/2. ZPP člen 7, 215, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 371/1. ZGD člen 233, 233/1. ZGD-1 člen 236, 236/1. ZM člen 12, 12/1.
darilna pogodba - veljavnost darilne pogodbe - oblika pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti – načelo realizacije - konvalidacija - pogodba o prenosu vrednostnih papirjev - vrednostni papir - indosament – oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika - obseg revizijskega preizkusa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev trditvene podlage - dokazni standardi - dokazna ocena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni potrebe po pisni obliki darilne pogodbe, če so bile delnice ob daritvi že vpisane na ime obdarjenca, ki je lahko odtlej z njimi prosto razpolagal (prvi odstavek 538. člena OZ).
mandatna pogodba – dogovor o nagradi – višina nagrade - oderuštvo
Tožnika trditev v zvezi z obstojem subjektivnih elementov oderuštva nista podala.
Sodišče je pravilno zavrnilo zahtevek za znižanje nagrade, ker niso izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 779. člena OZ. Drugi tožnik je namreč sprejel odločitev o nagradi po tem, ko je bil seznanjen z vsem delom, ki ga je opravila toženka in tudi kvaliteto opravljenih storitev.