POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016593
ZVPot člen 35, 37a, 37c, 39, 39/2, 48, 48/1. OZ člen 468. OZ člen 70, 393.
zahteva za varstvo zakonitosti – pogodba o dobavi toplotne energije – pogodbene stranke – sklenitev pogodbe z upravnikom večstanovanjske stavbe – tožba dobavitelja zoper etažnega lastnika - pravice odjemalca toplotne energije do dobavitelja – plačilo – deljene obveznosti - delilnik stroškov – stvarne napake – uveljavljanje pravic iz odgovornosti za napake - varstvo potrošnikov
Tožbeni zahtevek in dejanska podlaga spora utemeljujeta zaključek, da so nasprotna stranka pogodb o dobavi toplote (le) vsi odjemalci skupaj in da tožeča stranka dobavlja toploto na odjemni mesti, ki sta skupni za vse odjemalce. Na teh mestih se ugotovi količina dobavljene toplote, katere cena predstavlja skupno v skladu z delilnikom deljivo obveznost vseh odjemalcev. Med odjemalce se namreč skupna obveznost deli po njihovem „notranjem ključu“ oziroma delilniku stroškov, ki predstavlja dogovorjen način delitve v skladu z drugim odstavkom 393. člena OZ. V ta način delitve obveznosti med več dolžnikov tožeča stranka kot dobavitelj toplote ne more posegati, pač pa lahko (in mora) skupno obveznost odjemalcev mednje razdeliti le upoštevajoč ta ključ (delilnik).
Toženec kot potrošnik zaradi tega ni prikrajšan in ostaja do dobavitelja v enakem položaju, kot bi bil, če bi mesečno te stroške razdeljeval upravnik. Še vedno mu ostaja pravica reklamacije dobavljene količine na odjemni mesti. Tudi dostop do „dokaznega gradiva“ mu zaradi tega ni omogočen ali znatno otežen, saj mu mora upravnik na njegovo zahtevo predložiti račune dobaviteljev in ima tako možnost preverjanja pravilnosti zaračunanega zneska glede skupne količine dobavljene toplotne energije in tudi pravilnost delitve zneska glede na dogovorjen delilnik. Ni pa mogoče upoštevati reklamacij računov, ki se nanašajo na toženčevo individualno porabo toplote („poraba tople vode po števcu v stanovanju“) in ne na porabo na odjemnem mestu.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002324
ZPP člen 370, 370/3, 212. OZ člen 468.
odstop od pogodbe – časovna omejenost pravice do odstopa od pogodbe – trditveno breme
Tožeča stranka je le na splošno zatrjevala, da je tožena stranka prepozno odstopila od pogodbe, ker je to storila po petih mesecih, odkar je pridobila odstopno upravičenje. Takšne trditve niso dovolj konkretizirane, da bi sodišče lahko presojalo pravočasnost odstopa in zaključilo, ali je bil odstop po petih mesecih še izvršen v primernem roku. Ni namreč jasno, v kakšnem obdobju se je tožena stranka lahko seznanila z okoliščinami in sprejela odločitev o tem, ali je zanjo ugodneje vzdržati pogodbo v veljavi ali pa od nje odstopiti in nositi tudi vse negativne rizike ter financiranje projekta.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VS4002314
ZOR člen 1035, 1038, 1038/2. OZ člen 316.
pogodba o denarnem depozitu – vezana hranilna vloga – pobot - pobotanje terjatve banke s terjatvijo iz naslova vrnitve depozita – prepoved pobotanja – nezakonitost pobota
Po ustaljeni sodni praksi banka ne sme enostransko pobotati depozita oziroma dobroimetja na računu svojega dolžnika z lastno terjatvijo do komitenta na podlagi kreditne pogodbe. Enako velja tudi za terjatve banke iz naslova provizij, kakršno ima tožena stranka v obravnavani zadevi.
O navidezni pogodbi govorimo, kadar stranki hočeta, da posel nastane le navidez, na zunaj. Stranki torej nočeta, da bi nastopil pravni učinek iz navidezno sklenjenega pravnega posla. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je bil prav to namen pravdnih strank. Tako je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da tožnikov zahtevek ne more biti utemeljen na podlagi pravil o posojilni pogodbi.
V obravnavani zadevi je tožnik tisti, ki nosi materialno dokazno breme. Ob ugotovitvi sodišč prve stopnje, da je tožencu v tem postopku s pričami uspelo izkazati, da mu je bil tožnik na podlagi preteklega skupnega poslovanja in v zvezi s tem povezanih dogovorov in ne na podlagi dogovora o dobičku dolžan plačilo spornih zneskov, bi tožnik, če bi želel uspeti z obogatitvenim zahtevkom, moral z dodatnimi trditvami in dokazi to ovreči. To pa mu po oceni sodišč prve in druge stopnje ni uspelo.
pogodba o finančnem leasingu – elementi najemne pogodbe – elementi pogodbe o prodaji na obroke – obstoj predmeta pogodbe – ničnost pogodbe
Ker je ugotovljeno, da avto, ki bi v pogodbi o leasingu navedenim razlikovalnim elementom, ni nikoli obstajal, njegova izročitev tožencu ni bila mogoča in je zato pravilna presoja, da je pogodba o leasingu nična. To velja za primere, ko je podana objektivna in začetna nemožnost izpolnitvenega ravnanja (v konkretnem primeru dajatve-izročitve vozila). Okoliščina, da se je med leasigodajalca in leasingojemalca »vrinil« tretji-dobavitelj, ni odločilna.
Pri urejanju obligacijskih razmerij veljata načeli dispozitivne narave določb OZ in avtonomije pogodbenih strank, z izjemo spoštovanja kogentnih določb. Pravdni stranki sta s posojilno pogodbo z dne 17. 5. 2002 uredili dve že obstoječi posojilni razmerji z namenom, da terjatvi ne bi zastarali. Pogodba ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Dogovor v pogodbi, da ta nadomesti predhodni posojilni pogodbi z dne 5. 6. 1997 oz. dne 22. 5. 1998, je jasen in dopusten. Tako je v konkretnem primeru povsem vseeno, ali gre za novacijo, poravnavo ali nek povsem avtonomen dogovor. V vseh treh primerih bi bil temelj toženkine obveznosti pogodba z dne 17. 5. 2002. Toženka je tako dolžna dogovorjeno obveznost izpolniti in je zato tožbeni zahtevek tožnika v vsakem primeru utemeljen.
Ker je bila sporna pogodba sklenjena kot odplačen pravni posel, tveganje (aleatornost) pa je bistven element takega posla, ni podlage za presojo o njegovi neveljavnosti in pravnem neučinkovanju v razmerju do tožnika (tak zahtevek je postavil tožnik, čeprav bi bila pravna posledica kršitve načela enakosti vzajemnih dajatev, na katero se je opiral, razveljavitev pogodbe).
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4002308
ZGD člen 258, 258/1, 258/2. ZOR člen 17, 17/2.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - odgovornost člana uprave
Tudi če bi se poslovna odločitev tožencev naknadno izkazala kot napačna, ta okoliščina sama po sebi še ne bi pomenila kršitve njune dolžne skrbnosti. Obveznosti članov uprave gospodarske družbe namreč niso obveznosti rezultata, temveč obveznosti (skrbnega) prizadevanja. V tej luči bi sodišče druge stopnje moralo upoštevati dejansko stanje ex ante – to je, da toženca v času izplačevanja spornega honorarja nista razpolagala s podatki o nerealiziranih prihrankih, ki jih je po izvedbi pogodbe ugotovila izvedenka.
Ne le, da je (ex post) presoja drugostopenjskega sodišča do ravnanja tožencev prestroga, ker jima nalaga (odškodninsko) odgovornost za izplačilo honorarja kljub (naknadno ugotovljenim) nerealiziranim prihrankom; njegov očitek tožencema, da sta svetovalni družbi izplačala pogodbeno dogovorjeni honorar, je tudi v nasprotju z načelom pacta sunt servanda.
Pri mandatni pogodbi je prevzemnik dolžan izvršiti naročilo po prejetih navodilih in po opravljenem poslu naročitelju izročiti vse, kar je prejel iz opravljenega zaupanega posla, torej tudi prejeto gotovino. Zatrjevani dodatni pogoj v času sklepanja dogovora ni bil dogovorjen, morebitne kasnejše zahteve A. A. pa toženec ni bil dolžan in tudi ne upravičen upoštevati.
ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZOR člen 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZGD člen 31.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ
Revizijsko sodišče je že v sodbah II Ips 307/2011 z dne 5. 4. 2012 in II Ips 79/2012 z dne 17. 1. 2013 obravnavalo in zavrnilo razloge, s katerimi toženka v predlogu utemeljuje svoja sklepanja in zastavljena vprašanja, zato pogoji za dopustitev revizije v konkretni zadevi niso podani.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je šlo v obravnavanem primeru za prodajno komisijo in da kupcu za pravno napako prodane stvari odgovarja komisionar.
Tožeča stranka izhaja iz napačne predpostavke, da naj bi bila asignacija način „vzpostavljanja“ terjatev. Ravno nasprotno: asignacija je način prenehanja terjatev, tako, da se preko dvojne pooblastitve poplačata dva dolga: dolžnik pooblasti svojega dolžnika, da izpolni dolg upniku namesto njemu, svojega upnika pa pooblasti, da sprejme izpolnitev od njegovega dolžnika. Poleg tega je nelogična trditev, da naj bi tožnica kot asignat pridobila terjatev do toženca kot asignanta; značilnost njunega (kritnega) razmerja je ravno obratna: da ima asignant terjatev do asignata. Sklenjene asignacije tako ne morejo biti upoštevna podlaga za povrnitev stroškov nakupa lesa, ki jih tožeča stranka uveljavlja od tožene stranke. Pri tem je obstranskega pomena presoja, ali je pri njihovi sklenitvi šlo za navidezen pravni posel. Da bi morala tožena stranka stroške za les nositi na kakšni drugi (dejanski in pravni) podlagi, pa tožeča stranka ni uveljavljala. Zato njen zahtevek do povrnitve teh stroškov ne more biti utemeljen.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016196
OZ člen 619, 649, 649/1, 650, 656. ZPP člen 367a, 367a/1, 367.c, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pogodba o delu - podjemna pogodba - gradbena pogodba - pojem gradbe - druga gradbena dela na obstoječih objektih - cena del - pogodbeno določilo o nespremenljivosti cen - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišče nižjih stopenj, da je pogodba med pravdnima strankama podjemna in ne gradbena pogodba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016971
OZ člen 639, 639/3. ZPP člen 370, 370/3, 380, 380/2.
podjemna pogodba - jamčevanje za napake - odgovornost za napake - stvarne napake - odprava napak na podjemnikove stroške - stroški boljše izvedbe pri odpravi napak
Med stroške odprave napak na podjemnikove stroške (tretji odstavek 639. člena OZ) spadajo vsi stroški, ki so bili potrebni, da je opravljen posel pridobil lastnosti, ki bi jih moral imeti glede na predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je podjemnik zavezal opraviti. Naročnik pa ni upravičen do povračila stroškov boljše izvedbe oziroma boljših lastnosti posla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002289
OZ člen 54, 54/1, 55, 55/1, 58. ZPP člen 7, 7/1.
dopuščena revizija – prodajna pogodba - oblika pogodbe – dogovor o obliki pogodbe - pravna podlaga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – ničnost pogodbe in usoda sporazuma o zavarovanju terjatve iz pogodbe
Revizija dopusti o pravnih vprašanjih:
- vplivu neupoštevanja dogovorjene oblike na veljavnost pogodbe;
- ali je sodišče prve stopnje kršilo prvi odstavek 7. člena ZPP s tem, ko je ugotovilo, „da je namen pogodbenic glede dogovorjene oblike iskati v ekonomskem razlogu“, sodišče druge stopnje pa s tem, ko v pritožbi uveljavljane kršitve ni saniralo;
- ali ima ugotovitev, da je prodajna pogodba brez pravnega učinka, za posledico ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve iz te pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016093
OZ člen 459, 465, 470, 488, 490, 490/1, 490/2, 491. SPZ člen 64, 64/2. ZPP člen 339, 339/2-15.
prodajna pogodba – pravne napake - odgovornost za pravne napake – varstvo pred evikcijo – sankcija za pravne napake – razveza pogodbe – učinki razdrte pogodbe – prodaja ukradenega vozila – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost
Za uresničitev kupčeve odstopne pravice po drugem odstavku 490. člena OZ mora biti izpolnjena posebna, dodatna predpostavka: kupec mora pred uresničitvijo te pravice prodajalcu dati primeren (dodatni) rok za pravilno izpolnitev, torej za odpravo napake oz. izročitev druge stvari brez napake. Tožnik tožencu pred odstopom roka, da ga oprosti pravice tretjega ni dal. Res je, da lahko ob smiselni uporabi 470. člena OZ kupec odstopi od pogodbe ne da bi prodajalcu dal primeren dodatni rok za izpolnitev, vendar le če je očitno, da prodajalec tudi v dodatnem roku ne bo odpravil napake.
Obvestilo o napaki ni predpostavka prodajalčeve (jamčevalne in odškodninske) odgovornosti za pravne napake (488. in 491. člen OZ).
gradbena pogodba – cena pogodbenih del - enotna cena – dodatna dela
Ne drži stališče tožeče stranke, da je izvajalec avtomatično upravičen do višjega plačila, če je za opravljeno delo potreben dodaten čas oziroma več časa, kot ga je predvidel ob sklenitvi pogodbe. Sodišče druge stopnje je pravilno pojasnilo, da mora izvajalec gradbenih del pred določitvijo ponudbene cene za svoja dela predvideti potrebne količine in cene materialov, ki jih bo pri svojem delu uporabil, ter potreben čas za opravo dela oziroma delovne ure in plačilo za delovno silo. V obravnavanem primeru sta pogodbeni stranki določili enotno ceno, zato je imela tožeča stranka možnost, da zaračuna dejanske količine uporabljenih materialov, ne pa tudi možnosti, da zaračuna višjo ceno zaradi porabe več časa za opravo del. Do slednjega bi bila upravičena le, če bi šlo za nepredvidena dela, tega pa ni zatrjevala.
ZPP člen 205, 205-4, 207, 207/2. ZOR člen 1083. OZ člen 82, 82/2.
bančna garancija – zloraba bančne garancije – obseg zavarovanja po bančni garanciji – prepoved vnovčevanja bančne garancije – prepoved zahtevati plačilo na podlagi bančne garancije – prepoved izplačila na podlagi bančne garancije – ugotavljanje volje pogodbenih strank – začetek stečajnega postopka nad stranko po opravi vseh pravdnih dejanj v zvezi z revizijo
Tožnica se je v tretjem odstavku 6. člena Predpogodbe zavezala predložiti bančno garancijo v zavarovanje svojih obveznosti iz 6. člena Predpogodbe. Bančna garancija zato daje zavarovanje le za tiste obveznosti tožnice, ki izhajajo iz tega člena. V 6. členu Predpogodbe je določena obveznost tožnice, da na zahtevo prvega toženca od njega odkupi vse nepremičnine (iz 2. člena Predpogodbe) nazaj, po enaki ceni, kot so bile kupljene, če prvi toženec do 31. 12. 2006 iz kateregakoli razloga ne bi pridobil lastninske pravice na nepremičninah, navedenih v 1. členu Predpogodbe (prvi odstavek 6. člena Predpogodbe). V primeru pisnega poziva prvega toženca k izpolnitvi obveznosti povratnega odkupa je tožnica dolžna skleniti prodajno pogodbo in plačati kupnino (drugi odstavek 6. člena Predpogodbe). Tako ne drži revizijska navedba, da je v 6. členu Predpogodbe ponovljena temeljna obveznost tožnice, da prvemu tožencu zagotovi prenos lastninske pravice na nepremičninah iz 1. člena Predpogodbe, vendar pa izpolnitev te obveznosti ni zavarovana z bančno garancijo iz 6. člena Predpogodbe.
prodajna pogodba – pravne napake – odgovornost za pravne napake – pogodba o finančnem leasingu – razpravno načelo – kršitev razpravnega načela – ugovor aktivne legitimacije – ugovor materialnega prava – ugotavljanje vsebine pogodbenega prava – dopuščena revizija
Trditve toženke o pomanjkanju aktivne stvarne legitimacije tožnice temeljijo na pogodbenih določilih. Sodišče ugotavlja vsebino pogodbenega prava po pravilih, po katerih ugotavlja druga pravno pomembna dejstva. Zato lahko sodišče vsebino pogodbe o finančnem leasingu v delu, ki se nanaša na prenos jamčevalnih zahtevkov, ugotavlja samo na podlagi in v mejah postavljenih trditev toženke (7. člen ZPP). Teh toženka ni podala (pravočasno).