Dejstvo, da je vozilo kot ukradeno zaseženo s strani policije, pomeni pravno napako na vozilu, saj kupcu omejuje uresničevanje lastninske pravice, predvsem imeti vozilo v posesti in ga uporabljati.

Vendar je treba razlikovati med primeri, ko pride do popolnega odvzema vozila in primeri, ko je vozilo zaseženo in je odvzem vozila le začasen. Razdrtje pogodbe po samem zakonu je možno le pri popolnem odvzemu vozila (prvi odstavek 510. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR, oziroma 490. členu OZ).

Kadar pa pride le do začasnega odvzema vozila pa bi zaradi pravne napake pogodba med tožnikom in S. H. lahko prenehala kvečjemu na podlagi njenega odstopa od pogodbe po drugem odstavku 490. člena OZ. Za uresničitev kupčeve odstopne pravice po drugem odstavku 490. člena OZ mora biti izpolnjena posebna, dodatna predpostavka: kupec mora pred uresničitvijo te pravice prodajalcu dati primeren (dodatni) rok za pravilno izpolnitev, torej za odpravo napake oziroma izročitev druge stvari brez napake.

Za zadržanje plačil, namenjenih za plačilo prevozov tožnice, prva toženka ni imela pravne podlage.

Trditev v tožbi, da je bil znesek, ki ga je A. GmbH v obliki čekov plačal prvi toženki, „namenjen za plačilo opravljenih prevozov tožeči stranki“ implicira, da je dolžnik (A. GmbH) plačal prvi toženki zato, da bo ta prejete zneske izročila naprej tožnici. Prva toženka plačil A. GmbH, ki bi jih morala izročiti tožnici, tožnici nikoli ni izročila. Za takšno ravnanje, to je „zadržanje“ plačil, namenjenih tožnici, prva toženka ni imela pravne podlage. Na ta način je bila prva toženka za prejete zneske na račun tožnice obogatena, tožnica pa za te iste zneske prikrajšana.