Namen tretjega odstavka 970. člena OZ je v varstvu interesov zavarovane osebe. Kadar zavarovana oseba ni zavarovalec, je v primeru smrti neprimerno oziroma nelogično, da bi o beneficiarjevi pravici odločal le zavarovalec. V konkretnem primeru tožnica uveljavlja svoje interese oziroma pravice iz naslova invalidnosti in, kot je že bilo poudarjeno, s svojimi navedbami izpodbija podlago svojega tožbenega zahtevka. Iz teh razlogov je pritrditi zaključku drugostopenjskega sodišča, da se za veljavnost pogodbe po polici št. 1 soglasje tožnice ne zahteva.
V skladu z 286. členom ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Nova dejstva in dokaze je na poznejših narokih za glavno obravnavo možno navajati in predlagati le, če jih stranka brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Prvi narok za glavno obravnavo je bil opravljen 5. 5. 2008 in je bil ne glede na procesni sklep sodišča tega dne zaključen, saj gre za kogentno določbo, ki je sodišče ne more izključiti. Toženi stranki je sodišče sicer dalo dodaten rok za izjavo o določenih dejstvih in predloženih dokaznih na prvem naroku, ki se je do tega tudi pravočasno izjavila, in sicer v vlogi z dne 15. 5. 2008.
Nezgodna zavarovanja OZ uvršča med osebna oziroma vsotna zavarovanja in jih ureja v 3. oddelku XXVI. poglavja. Za osebna zavarovanja je značilno, da se zavarovalnica zaveže izplačati vnaprej dogovorjeno vsoto, če nastopi dogodek, ki je v zavarovani pogodbi opredeljen kot zavarovalni primer. Zato zavarovalna pogodba osebnega zavarovanja ne vsebuje odškodninskega elementa in obveznost zavarovanja ni plačati znesek škode, temveč izplačati dogovorjeno zavarovalno vsoto. Obveznost zavarovalnice nastopi z nastankom poškodbe oziroma invalidnostjo upravičenca in ne z vzpostavitvijo odškodninskega razmerja. Bistvena je le vzročna zveza med nezgodo in nastalo posledico (invalidnostjo). Zato upravičencu ob nastopu zavarovalnega primera tudi ni treba dokazovati (vseh) elementov civilnega delikta.
OZ člen 58, 538, 538/1, 538/2. ZPP člen 7, 215, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 371/1. ZGD člen 233, 233/1. ZGD-1 člen 236, 236/1. ZM člen 12, 12/1.
darilna pogodba - veljavnost darilne pogodbe - oblika pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti – načelo realizacije - konvalidacija - pogodba o prenosu vrednostnih papirjev - vrednostni papir - indosament – oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika - obseg revizijskega preizkusa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev trditvene podlage - dokazni standardi - dokazna ocena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni potrebe po pisni obliki darilne pogodbe, če so bile delnice ob daritvi že vpisane na ime obdarjenca, ki je lahko odtlej z njimi prosto razpolagal (prvi odstavek 538. člena OZ).
mandatna pogodba – dogovor o nagradi – višina nagrade - oderuštvo
Tožnika trditev v zvezi z obstojem subjektivnih elementov oderuštva nista podala.
Sodišče je pravilno zavrnilo zahtevek za znižanje nagrade, ker niso izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 779. člena OZ. Drugi tožnik je namreč sprejel odločitev o nagradi po tem, ko je bil seznanjen z vsem delom, ki ga je opravila toženka in tudi kvaliteto opravljenih storitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0016544
ZOR člen 18, 18/2, 107, 107/1, 610, 610/2, 611.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – nesreča pri delu – žaga - pogodba o delu - odgovornost za napake – stvarne napake - pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost prevzemnika del - podjemna pogodba – odgovornost podjemnika – akcesorna odškodninska odgovornost – solidarna odgovornost - odgovornost podizvajalca - odgovornost izvajalca za podizvajalca - vmesna sodba
Prva toženka je kot podjemnica za nastalo škodo solidarno odgovorna tožniku kot naročniku, čeprav je izdelavo potrdila o ustreznosti sporne žage (ki ni ustrezala predpisom o varstvu pri delu in ne bi smelo biti izdano) zaupala prvotni drugi toženki (kot podizvajalki). Prva toženka kot podjemnica namreč odgovarja za drugo toženko kot podizvajalko, ki je po njenem naročilu delala pri prevzetem poslu, kot bi ga sama opravila (drugi odstavek 610. člena ZOR in 611. člen ZOR).
OZ člen 58. SZ-1 člen 84, 84/4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – najemna pogodba - stanovanjska najemna razmerja - oblika pogodbe - pisna oblika pogodbe - sankcija, če pogodba nima potrebne oblike - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika - realizacija ustnega dogovora o zvišanju najemnine
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o realizaciji najemne pogodbe.
pogodba o nakupu poslovnega deleža družbe – vrednost družbe – cena predmeta pogodbe – višina kupnine – predložitev listine – edicijska dolžnost stranke
Ker tožnik kot prodajalec ni dokazal, da je vrednost družbe višja od najnižje vrednosti kupnine, določene v pogodbi, je pritožbeno sodišče materialnopravno pravilno tožbeni zahtevek zavrnilo.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016527
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZPN člen 6, 6/2.
dopuščena revizija – družbena lastnina - promet z nepremičninami – prenos pravice uporabe - pojem druge civilno pravne osebe po ZPN – sindikat ustanovljen po sprejemu amandmajev IX in XCII k Ustavi SRS - pravni status sindikata pred sprejemom Ustave RS - omejitve neodplačnega razpolaganja z družbeno lastnino
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sindikat, ustanovljen po sprejemu ustavnih amandmajev IX in XCII k Ustavi SRS (1974) ter pred sprejemom zakonov za njihovo izpeljavo oziroma pred sprejemom Ustave RS, druga civilno pravna oseba po določbi 6. člena Zakona o prometu z nepremičninami (1976), za katero veljajo omejitve pri prometu z nepremičninami, in je zato nična pogodba o brezplačnem prenosu pravice uporabe na nepremičnini, ki sta jo dne 24. 5. 1990 sklenila Šolski center B. in Sindikat A.
predlog za dopustitev revizije - leasing – razveza pogodbe - odškodnina zaradi kršitve pogodbe - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Po oceni Vrhovnega sodišča predlagatelj ni izkazal verjetnosti obstoja očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Predlagatelj tudi ni izkazal odstopa od uveljavljene sodne prakse, saj iz odločbe II Ips 736/2008, na katero se v predlogu sklicuje, izhaja, da so bile določbe pogodbe v tej zadevi bistveno drugačne prav tako pa tudi trditvena podlaga tožeče stranke.
Dejstva, da je tožeča stranka pred sklenitvijo pogodbe toženi stranki predložila strukturo cene, iz katere je izhajala tudi višina dobička na enoto nalepke, ni mogoče prezreti. Tožeča stranka s sklicevanjem na to, da njeno preteklo ravnanje, ki nasprotuje njenim prizadevanjem v tej pravdi, ni bilo pravno pomembno, ne more uspeti (venire contra factum proprium). Glede na jasno prikazano strukturo cene na nalepko, s tem pa tudi predvideni dobiček na enoto nalepke, se je tožena stranka na višino tako predvidenega dobička tožeče stranke na enoto nalepke lahko upravičeno zanesla in ga je v tej višini ob razdrtju pogodbe tudi upravičeno lahko pričakovala oziroma nanj računala.
Za razliko od zmote po 46. členu OZ gre pri prevari za naklepno ravnanje. Da bi prevarana stranka uspela z zahtevkom za razveljavitev pogodbe, mora torej dokazati, da je nasprotna stranka ravnala z naklepom napeljati jo k sklenitvi pogodbe.
Pravilno je stališče drugostopenjskega sodišča, da je prevaro mogoče storiti tudi z zamolčanjem dejstev, ki jih ima stranka dolžnost razkriti. Zgolj to, da tožena stranka tožeči stranki ni izrecno predstavila vseh podatkov (ki so se kasneje izkazali za relevantne), še ne pomeni, da je ravnala z naklepom, da bi tožečo stranko napeljala k sklenitvi pogodbe. Tožeči stranki je namreč dala možnost, da dokumentacijo pregleda, kar kaže na to, da ji podatkov, ki so iz nje izhajali, ni imela namena prikriti.
- Ali ima naročnik kontragarancije do upravičenca iz kontragarancije kakršenkoli zahtevek na podlagi tretjega odstavka 1087. člena ZOR?
- Ali ima naročnik kontragarancije po tretjem odstavku 1087. člena ZOR pravico zahtevati od upravičenca iz kontragarancije znesek, prejet na podlagi kontragarancije, na podlagi kakršnihkoli ugovorov naročnika kontragarancije iz osnovnega posla, katerega stranka ni upravičenec kontragarancije?
Toženec ni sklenil kupa na preskušnjo, pač pa običajno kupno pogodbo. Od nje je neutemeljeno odstopil, saj so bile grajane napake odpravljene. Ker je na račun dela kupnine izročil manjše plovilo, ki je bilo v nasprotju s pogodbenim pogojem obremenjeno z neplačanimi leasing obroki in zato tožnici kasneje odvzeto, mora ta del svoje obveznosti izpolniti v denarju. Spremenjene okoliščine in nemožnost spolnitve, do česar je prišlo zaradi njegovega nepravilnega ravnanja, ga ne odvezujejo pogodbene obveznosti plačati celotno kupnino.
Tožnik za primarni zahtevek, katerega predmet ni denarni znesek, ni opredelil vrednosti spora. Nenavedba vrednosti spornega predmeta pa ima za posledico, da tožnik nima pravice do revizije.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ZPP dolžno pravdnim strankam razkriti tudi svoj pravni pogled na zadevo in (če se izkaže, da je dejansko stanje pomanjkljivo navedeno), stranke opozoriti na možnost drugačne pravne kvalifikacije ter ju spodbuditi k dopolnitvi trditev.
Čeprav je tožeča stranka določbo tretjega odstavka 20. člena Odloka poznala, saj se je tudi sama sklicevala nanjo, so se trditve pravdnih strank v postopku pred sodiščem prve stopnje osredotočile na to, da tožena stranka ni bila podpisnica pogodbe, temveč le podpisnica sporazuma, ni pa se izkazalo za sporno, ali je tožena stranka skupaj s koncesionarjem, družbo A., d. d. dala skupno ponudbo za koncesijo oziroma ali je bila navedena v ponudbi kot oseba, ki bo sodelovala pri izvedbi koncesije. Tožeča stranka je namreč v konkretnem primeru glede na ugovore tožene stranke lahko štela, da bo za razrešitev vprašanja pasivne stvarne legitimacije odločilna pogodba in sporazum in ne dokumentacija iz faze ponudbe v postopku podelitve koncesije. Če bi sodišče prve stopnje pravdni stranki opozorilo na uporabo določbe, ki je bila odločilna v zadevi, in bi se izkazalo, da so pogoji za prenos koncesijskega razmerja brez soglasja koncedenta iz tretjega odstavka 20. člena Odloka izpolnjeni, bi bila pasivna stvarna legitimacija tožene stranke v konkretnem primeru podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002353
ZPSPP člen 12. OZ člen 51, 56. ZPP člen 213, 229, 339, 339/1, 339/2-8.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - oblika pogodbe - obličnost najemne pogodbe - ustni dogovor o stranskih točkah pogodbe - ustni dogovor o bistvenih sestavinah pogodbe - dokazni predlog - zaslišanje priče - substanciranje dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - dopuščena revizija - dokazovanje
Pri razlagi ustnega dogovora o najemu poslovnega prostora, ki je bil glede na ugotovitve sodišč prve in druge stopnje sklenjen med pravdnima strankama, je potrebno upoštevati tudi določbe ZPSPP ter OZ. ZPSPP v 12. členu določa, da se najemna pogodba za poslovno stavbo oziroma za poslovni prostor sklene v pisni obliki. Če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Predpisana oblika velja tudi za kasnejše spremembe ali dopolnitve pogodbe.
Zatrjevani ustni dogovor se o nanaša na bistvene sestavine najemne pogodbe (predmet najema in višina najemnine), zato ga ni mogoče uvrstiti pod tretji odstavek 51. člena oziroma pod drugi odstavek 56. člena OZ (ustni dogovor o stranskih točkah). Hkrati pa se zanj ne more uporabiti niti četrti odstavek 51. člena oziroma tretji odstavek 56. člena OZ. Z njim se sicer zmanjšujejo obveznosti tožene stranke kot najemnika, vendar se hkrati povečujejo obveznosti tožeče stranke kot najemodajalca, ki za oddajo prostora v najem dobi bistveno nižjo odmeno.
Toženec je zaslišanje priče predlagal tudi za potrditev navedb o sporazumni razvezi najemne pogodbe in odpovednem roku ter o delnem plačilu najemnine, za katerega trdi, da je bilo izvršeno v gotovini. Ta dokaz glede na njegove navedbe ni bil informativnega značaja. Navedel je namreč, v zvezi s čim je priča predlagana ter katere njegove navedbe naj bi potrdila, to pa za substanciranje dokaznega predloga v konkretnem primeru zadostuje.
190. člen OZ, ki ureja neupravičeno obogatitev, določa, da je dolžan prejeto vrniti tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega. Predpostavke neupravičene obogatitve so tako: obogatitev - prikrajšanje (na račun drugega), vzročna zveza in odsotnost pravne podlage za prehod premoženja. Tožeča stranka vseh teh predpostavk ni zatrjevala - ni npojasnila oziroma navedla ne vzročne zveze med prikrajšanjem in obogatitvijo, ne prehoda premoženja brez pravnega temelja. Ves čas postopka je namreč navajala ravno obratno, in sicer, da je podlaga njenega zahtevka ustni dogovor o plačilu DDV (torej pogodbena podlaga) in na tem dogovoru utemeljevala svoj zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002356
OZ člen 832, 834, 834-2. ZPP člen 367a, 367a/1.
pogodba o trgovskem zastopanju - odstop od pogodbe brez odpovednega roka - odpravnina - razlogi, ki izključujejo odpravnino -dopuščena revija
Dopuščena revizija o vprašanju ali je »resne vzroke«, ki omogočajo odstop od pogodbe brez odpovednega roka po 832. členu OZ, mogoče enačiti s krivdnimi razlogi, ki izključujejo odpravnino po 2. točki 834. člena OZ
POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VS4002373
ZIP člen 19, 251c.
sporazum o zavarovanju terjatve - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - sodna poravnava - zapadlost terjatve iz sodne poravnave – zamudne obresti – banka – izračun zamudnih obresti
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno pojasnili, da bi tožnika prekoračitev dovoljene obrestne mere pri njenem izračunu, napačen izračun revalorizacije in nespoštovanje omejitve teka obresti lahko kot dolžnika uveljavljala v izvršbi, ne pa v pravdi za ugotovitev ničnosti sporazuma. Sporazum namreč ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in posledično ničen, če banka kot upnica napačno obračuna obrestno mero, revalorizacijo ali višino obresti. Takšno ravnanje banke predstavlja kvečjemu kršitev pogodbe, določila pogodbe (oziroma sporazuma) pa so še vedno v skladu z zakonom.
19. člen ZIP je v drugem odstavku določal, da se zapadlost terjatve iz sodne poravnave dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z javno listino ali po zakonu overjeno listino. Stališče tožnikov, da bi moral zapisnik sporazuma določati točen datum zapadlosti terjatve, ni pravilno. Zadošča namreč, da je mogoče ta datum na podlagi sodne poravnave določiti.