posojilna pogodba – izočitev posojila – dokazovanje – dokazi - prekluzija – listine v tujem jeziku
Če posojilodajalec svoje zaveze izročitve posojila ne izpolni, ne more nastati zaveza posojilojemalca, da vrne nekaj, česar ni prejel.
Pravilo o prekluziji ni samo sebi zadostno, razlagati in uporabljati ga je treba v skladu z njegovim namenom in glede na okoliščine konkretnega primera. V tej zadevi kasnejša, na poziv sodišča izredna predložitev prevodov ostalih tujih istovrstnih bančnih izpiskov ne trči na pravilo o prekluziji.
STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016151
ZTLR člen 3, 4, 4/2, 37, 37/1, 69. ZOR člen 73, 446, 446/1, 446/3, 448, 448/1. ZPP člen 41, 181, 181/1, 181/3, 370, 370/3.
prepoved komisornega dogovora – prepoved legis commisoriae – veljavnost pogodbe – dvakratno razpolaganje z nepremičnino – izročitev nepremičnine v posest – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – izbrisna tožba – dobrovernost pridobitelja – ničnost – oblika pogodbe – izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika – teorija realizacije – sprememba upnika – sprememba dolžnika – prevzem dolga – učinki pogodbe o prevzemu dolga – kumulacija nedenarnih tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – ugotovitvena tožba – obstoj pravnega razmerja – razlaga tožbenega zahtevka – pravni interes – predhodno vprašanje – vmesni ugotovitveni zahtevek – obseg preizkusa revizijskega sodišča – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je utemeljeno sledilo stališčem sodne prakse, da ponovna prodaja sporne nepremičnine nedobrovernemu drugemu kupcu, potem ko jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm in s tem ničnost zavezovalnega pravnega posla ter da ima prvi kupec v takem primeru zoper nedobrovernega drugega kupca zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na svoje ime.
Ko se nedobroverni drugi kupec vknjiži kot lastnik, ima nasproti prvemu kupcu enak položaj, kot prodajalec, zahtevana zemljiškoknjižna listina pa odpravi oviro za vknjižbo lastninske pravice prvega kupca na podlagi prve kupne pogodbe s prodajalcem. Utemeljenosti izpodbijane odločitve ne omaje okoliščina, da je odpravi obravnavane ovire namenjena izbrisna tožba, saj je bilo še ob koncu glavne obravnave stališče pravne teorije o vprašanju aktivne legitimacije za vložitev izbrisne tožbe nedorečeno, tedanja sodna praksa pa je dopuščala zahtevke za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Morebitnih razlogov, ki bi v konkretnem primeru onemogočali uporabo omenjene sodne prakse, na katero se je sklicevalo pritožbeno sodišče, revizija ne vsebuje.
Na podlagi sklenjene predpogodbe imata pogodbeni stranki predvsem pravico zahtevati sklenitev pogodbe, medtem ko jamčevalnih upravičenj praviloma nimata, saj do izpolnitve obveznosti iz glavne pogodbe še ni prišlo. Tako je pravilen sklep, da zato, ker je šlo za predpogodbo, tožniku ni bilo treba od nje odstopiti, ampak ga predpogodba ne veže več. Zato so vsi razlogi, ki se nanašajo na (ne) pravilno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov odveč. Bistvena je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da ni tožnik odgovoren za neizpolnitev predpogodbe, kar pa pomeni, da tožena stranka nima pravice obdržati prejete are (prvi odstavek 65. člena OZ).
Ugotavljanje prave pogodbene volje strank je v skladu z ustaljeno sodno prakso dejansko vprašanje, ki ga v revizijskem postopku ni več dovoljeno izpodbijati.
Ugotovitev, da sta se pravdni stranki, poleg plačila pavšalnega zneska, dogovorili za plačilo odvetniških storitev po tarifi, veljavni v času, ko je tožnik opravil delo, pri čemer se upošteva vrednost točke, veljavne v času plačila, utemeljuje sklep, da je tožnik upravičen do plačila v zahtevani višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0016119
ZPP člen 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije – pogodba o bančnem depozitu – varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – pasivna legitimacija – dokazovanje – hranilna knjižica kot dokaz – kopija dokaza v hrvaškem jeziku – spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe – ne ultra alterum tantum - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku in tožbenim zahtevkom, torej v deležu, izraženem v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta.
ZMZPP člen 20, 48, 53, 56. OZ člen 299, 376. ZOR člen 133, 436, 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 371, 378.
pogodba o bančnem depozitu – varčevalci Ljubljanske banke – varčevalci iz BIH – pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – zastaranje – zahteva za izplačilo bančnega depozita – poziv za izpolnitev obveznosti – pasivna legitimacija – spremenjene okoliščine – podružnica – razlastitev – odgovornost matične družbe – ne ultra alterum tantum
Presoja nižjih sodišč, da je podana pristojnost slovenskega sodišča in da se za odločanje v tej zadevi uporabi slovensko pravo, je pravilna in utemeljena v določilih 20., 48., 53. in 56. člena ZMZPP.
Ravnanje tožnika v letu 1993 nima značilnosti zahteve za izpolnitev oziroma opomina, ki je enostranska pravnoposlovna izjava (izrecna ali konkludentna) volje, s katero upnik dolžnika pozove, naj opravi izpolnitev, in ki mora biti izražena nedvoumno.
Ne gre za nasledstveno vprašanje.
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na civilno pravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki jih toženka lahko uveljavlja le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe oziroma z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila. Navedena stališča veljajo tudi za sicer pravilne razloge nižjih sodišč, da obveznost toženke do tožnika ni prenehala z ukinitvijo podružnice oziroma z ustanovitvijo nove banke brez soglasja toženke (z razlastitvijo s strani tretje osebe) in da ni prišlo do prevzema dolga, saj tožnik ni podal soglasja po 436. členu ZOR.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela od NBJ, sta le poslovni odločitvi toženke, ki nikakor ne moreta vplivati na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
Vsota zahtevanih, zapadlih in neplačanih zamudnih obresti od 28. 12. 2006 (vložitev tožbe) do 22. 5. 2007, ko je bil z uveljavitvijo novele OZ-A črtan 376. člen OZ, ki je vseboval pravilo ne ultra alterum tantum, ni dosegla vtoževane glavnice.
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe jasno izhajajo razlogi, da je tožba sklepčna in zakaj je bilo treba tožbenemu zahtevku ugoditi. Prav tako je neutemeljen očitek, da ni šlo le za popravo tožbe, temveč za njeno spremembo. Tožeča stranka ni spremenila istovetnosti zahtevkov, povečala obstoječega zahtevka ali uveljavljala drugega zahtevka poleg obstoječega, temveč je le dopolnila in popravila navedbe datuma.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002223
ZASP člen 7, 7/2, 33, 33/3, 75, 81.
avtorsko pravo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela – prenos materialnih avtorskih pravic - predelava avtorskega dela - prenos materialnih avtorskih pravic na predelavi avtorskega dela – obseg prenosa – razlaga spornih pogodbenih določil – aktivna legitimacija
S predelavo nastane novo, samostojno avtorsko delo (prvi odstavek 7. člena ZASP), ki je nedeljiva celota. Na njem predelovalec uživa iste izključne pravice kot avtor prvotnega dela. To velja tako za osebnostna upravičenja avtorja (moralne avtorske pravice) kakor tudi za pravice nadaljnjega izkoriščanja predelanega avtorskega dela (morebitnega prenosa v uporabo). Vendar je predelovalec pri slednjem vedno vezan na obseg privolitve originalnega avtorja; kajti z izkoriščanjem novega dela (predelave) se sočasno uporablja tudi originalno delo. Iz navedenega sledi, da sme avtor predelave pravice na predelavi prenašati samo skupaj z avtorjem prvotnega dela.
Med predvidljivi obseg škode, nastale zaradi kršitve pogodbe, spadajo kršitve tistih interesov, ki so običajno povezni z izpolnitvenim ravnanjem, h kateremu je zavezana pogodbena stranka, pri tem pa je treba upoštevati tudi dejavnost, ki jo opravlja pogodbi zvesta stranka. Dolžnost povrnitve škode je omejena na povprečno predvidljivo raven.
najem poslovnih prostorov - najem za določen čas - prenehanje pogodbe o najemu poslovnih prostorov - odpoved pogodbe pred potekom časa
Pogodba o najemu poslovnih prostorov, sklenjene za določen čas, ni mogoče enostransko odpovedati pred potekom tega časa. ZPSPP v 26. členu določa le način, na katerega se mora izjaviti odpoved. Zahteva po tem, da je odpoved oblična, ne širi, ampak oži možnost njene uporabe. S tem je zakonodajalec glede najemnih razmerij, katerih predmet so poslovni prostori, skušal doseči višjo stopnjo varstva obeh udeležencev in celo pri trajnih obveznostih za nedoločen čas otežiti njihovo prenehanje.
Z opustitvijo dajanja naročil je tožeča stranka kršila svojo sodelovalno dolžnost, posledično pa toženi stranki onemogočila izpolnitev njene obveznosti na pogodbeno dogovorjeni način. To pa pomeni, da terjatev tožnice na izpolnitev preostanka obveznosti z opravo grafičnih del in storitev toženke, uveljavljana s podrejenim tožbenim zahtevkom, do konca glavne obravnave še ni zapadla (311. člen ZPP). Že iz tega razloga je bilo treba pritrditi odločitvi sodišč nižjih stopenj tudi o zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka.
poslovodstvo - predčasni odpoklic člana poslovodstva – posledice prenehanja statusnopravnega razmerja – odpravnina zaradi predčasnega prenehanja funkcije poslovodstva
Plačilo, ki ga predvideva drugi odstavek 29. člena pogodbe, nima neposredne zveze z delovnim razmerjem in ga ni mogoče šteti med osebne prejemke po delovnopravnih predpisih, temveč je pogodbeno določena odpravnina za taksativno pogodbeno opredeljene oblike predčasnega prenehanja funkcije sekretarja in s tem korporacijskega razmerja s toženko. To, da je toženka določila plačo za osnovo izračuna višine odpravnine, pa še ne pomeni, da je s tem določila tudi drugačno pravno naravo tej terjatvi.
Toženka ni izpolnila svoje obveznosti, dogovorjene v najemni pogodbi (izročitev poslovnega prostora ob odprtju prodajnega centra), zato je tožnik po določbi drugega odstavka 289. člena OZ upravičen do povrnitve nastale in izkazane škode (izgubljenega dobička).
Pogodbene stranke sklepajo pogodbe iz različnih motivov, vendar poslovno podlago, kavzo tvorijo le tisti interesi, ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da tožnik ni uspel dokazati, da so ti njegovi nagibi postali del poslovne podlage. Ocenilo je, da okoliščina, da je prišlo do menjave zemljišč in da je tožena stranka začela z gradnjo na drugem sklopu zemljišč še ustreza kavzi pogodbe, da je torej tožena stranka svojo obveznost izpolnila in ni nobene podlage za njeno odškodninsko odgovornost.
podjemna pogodba – sklenitev pogodbe po zastopniku – določitev cene – običajno plačilo za primerljiva dela - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob odsotnosti nasprotnih trditev je sodišče utemeljeno štelo, da s strani tožnika določene vrednosti za opravljene storitve ustrezajo običajnemu plačilu za tovrstna dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015951
Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 26. OZ člen 83, 385, 435, 458, 459, 468, 478, 480, 639, 639/3. SPZ člen 66, 67, 105. ZVPot člen 1, 1/4, 22, 22/5, 33, 41, 41/1. ZPP člen 189, 189/3, 254, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - jamčevanje za napake - stvarne napake - običajne lastnosti stanovanja - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - prevzem nepremičnine - rok za izguba pravic kupca - rok za vložitev tožbe
Revizija se dopusti glede pravilnosti stališča, da se za določitev običajnih lastnosti, ki jih mora imeti prodano stanovanje, uporablja tudi gradbena dokumentacija in gradbeni predpisi v času gradnje, če v prodajni pogodbi ni drugače določeno, v povezavi s stvarnimi napakami; da lahko tožnik v primeru, ko je napaka odpravljiva, zahtevek za znižanje kupnine uveljavlja tudi tako, da kupnino zniža za stroške, ki so potrebni za odpravo napak in da je enoletni rok za vložitev tožbe po 480. členu OZ začel teči 29. 7. 2005, ko sta tožnika ob prevzemu grajala napake oziroma da jamčevalni rok, ki ga določa 480. člen OZ, pred prevzemom stanovanja ne more teči.
Tožnik je tožbo vložil še pred sprejemom pravnega mnenja Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012 in v skladu s prevladujočo sodno prakso v 60-dnevnem roku ni vložil zahteve za odobritev pravnega posla ampak je s tožbo zahteval ugotovitev ničnosti pogodbe sklenjene z drugim ponudnikom, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in sklenitev pogodbe z njim. V primeru zavrnitve zahtevka, tožnik zaradi poteka 60 dnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Vrhovno sodišče je zato že v zadevi II Ips 369/2010 odločilo, da je zaradi zagotovitve pravne varnosti v takšnih primerih tožnikom treba omogočiti, da pravdo s tako postavljenimi zahtevki dokončajo, s tem, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi izdane sodbe opravi šele potem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota.
Toženec je bil ob sklenitvi dogovora le zakoniti zastopnik družbe V., ne pa tudi družbe P. (to je bila toženčeva žena S. V.). Vendar je sodišče druge stopnje pojasnilo, da pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega, brez njegovega pooblastila, zavezuje zastopanega, če jo ta pozneje odobri.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002183
OZ člen 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 355.
razlaga pogodbe – gradbena pogodba – pogodbena cena del
V prvem odstavku 82. člena OZ je postavljeno pravilo pri razlagi pogodb – njihova določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Takšna uporaba (razlaga) pogodb pomeni uporabo avtonomnega (pogodbenega) prava. Šele uporaba pravila iz drugega odstavka 82. člena, ki omogoča iskanje skupnega namena pogodbenikov tudi zunaj pomena uporabljenih izrazov, lahko upravičuje ugotavljanje dejanskega stanja (na primer resnične skupne volje pogodbenikov). Vendar pravilo drugega odstavka pride v poštev le pri spornih pogodbenih določbah. Kot take je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je pri iskanju pomena spornega zapisnika uporabljalo materialno (pogodbeno) pravo. Iz tega sledi, da se je odločilo uporabiti (razložiti) določbo spornega zapisnika tako, kot se glasi. S takšno razlago pomena pogodbenih določb, katerih vsebina je bila ugotovljena na prvi stopnji, pritožbeno sodišče ni poseglo v dejansko stanje. S takšnim ravnanjem tožena stranka tudi ni bila prikrajšana za pravico do izjave v postopku. Pravno stališče pritožbenega sodišča za toženo stranko ne more predstavljati presenečenja.