pogodba o odstopu terjatve – cesija – prehod terjatve – komisijska pogodba
Četudi bi šlo za prenos terjatve, za izpolnitev katere je pravna prednica tožeče stranke jamčila kot garant, bi s trenutkom prehoda terjatve nanjo prenehala le njena odgovornost za izpolnitev obveznosti, medtem, ko bi terjatev do glavnega dolžnika obstajala še naprej. Zgolj to, da pred prenosom za isto terjatev jamči pravna prednica tožeče stranke pravni prednici tožene stranke, po prenosu pa obratno, ni razlog za zavrnitev zahtevka.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri uveljavljanju jamčevalnega zahtevka za znižanje kupnine dovolj postaviti samo dajatveni zahtevek ali je predhodno potrebno postaviti tudi oblikovalni zahtevek.
Kupec je privolil, da je prodajalčeva obveznost do njega prenehala z nadomestno izpolnitvijo v obliki izročitve bagra, letnik 1990. Prodajalec je torej svojo obveznost do kupca (z nadomestno izpolnitvijo) izpolnil, kupec pa svoje obveznosti do prodajalca ni (v celoti) izpolnil. Zato je odločitev o ugoditvi zahtevku za plačilo preostanka kupnine materialnopravno pravilna.
Toženka je imela vse možnosti, da bi po obvestilu z dne 9. 9. 2005 ob tem, da je takrat že vedela, da izročitvenega roka ne bo mogla spoštovati, naredila vse, da bi škodo v nastali višini preprečila (z najemom drugega primernega stanovanja).
pogodba o trgovskem zastopanju – odpoved pogodbe – rok za odpoved pogodbe – zastaralni rok -
Neutemeljena odpoved pogodbe o trgovskem zastopanju razlog, da ima druga stranka pravico, da razdre pogodbo brez odpovednega roka. To pomeni, da sama neutemeljena odpoved pogodbe ne more imeti za posledico njene razveze.
Za terjatve podjetnikov posameznikov ne velja triletni zastaralni rok iz 374. člena ZOR, ampak njihove terjatve zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Pri prevari, ki jo ureja 49. člen OZ gre za izzvano zmoto, ki temelji na nepoštenosti. Res je, da ni nujno, da je zmota bistvena, mora pa tožeča stranka izkazati, da pogodbe ne bi sklenila, če ne bi bila zaradi prevare v zmoti. Stranka, ki je v zmoti, ima poleg izpodbojnega zahtevka tudi odškodninski zahtevek, oziroma ima odškodninski zahtevek tudi tedaj, ko pogodbe ne izpodbija, če seveda obstoj prevare izkaže.
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je tožnica na izplačilo 250.000 EUR za svoj ¼ solastninski delež pristala ne da bi bila zavedena oziroma v zmoti glede cene ali okoliščin na strani toženke. Pomembna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnici ne bi bilo treba skleniti poravnave, da bi lahko vztrajala pri nadaljevanju postopka in zahtevala novo cenitev, pa tega ni storila.
lastninjenje – denacionalizacija – razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe – začasna odredba po ZLPP
Namen začasne odredbe po 9. in naslednjih členih ZLPP je v zavarovanju zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje pa sporna nepremičnina parc. št. 988/20 k.o. ... nikdar ni bila predmet lastninskega preoblikovanja podjetij.
Po 88. členu ZDen od uveljavitve tega zakona dalje ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli, ki so v nasprotju s to določbo so nični. Pravilna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da glede na vsebino določbe 88. člena ZDen morebitna dobrovernost pogodbenikov ne vpliva na presojo veljavnosti pravnega posla.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0015853
ZPP člen 367a, 367a/1. ABGB paragraf 1490.
dopuščena revizija - posojilna pogodba – zastaranje anuitet - obročno odplačevanje posojila – razmerje z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – avstrijsko pravo
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da sta se pravdni stranki dogovorili za odplačevanje posojila v anuitetah in je zato terjatev tožeče stranke delno zastarala?
izpolnitev obveznosti s strani tretjega – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave v postopku - dopuščena revizija
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da v primeru, ko ima plačnik do upnika tudi svojo zapadlo obveznost, pa ob plačilu ne navede, da ne plačuje svoje ampak tujo obveznost, upnik ravna pravilno, če plačilo upošteva kot izpolnitev plačnikove obveznosti.
Sodišče druge stopnje ni opravilo glavne obravnave, kljub temu pa je ugotovitve sodišča prve stopnje o pravno pomembnih dejstvih dopolnilo. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ničnost pogodb v celoti je nesorazmerno težka, glede na pogodbeno kavzo pa tudi neprimerna sankcija za toženčeve kršitve. Te na načelni ravni res posegajo tudi v širši družbeni, takorekoč javni interes, pa vendar nasprotovanje morali in nekaterim postulatom urejanja pogodbenih razmerij v konkretnem primeru ni takšne narave, da bi moglo prevladati nad cilji v obligacijskem pravu uveljavljenih načel afirmacije pogodb in stopnjevitosti neveljavnostnih sankcij. Dosledna uporaba slednjih vodi k sklepu, da je nedopustno pogodbeno stanje v tej zadevi mogoče odpraviti z milejšo sankcijo, kot je sankcija absolutne ničnosti spornih pravnih poslov, ne da pri tem trpela temeljna ustavna načela družbene ureditve.
Sklicevanje na listine, ki so vsebovane v obsežnih prilogah spisa in so predložene kot dokaz, ne more nadomestiti manjkajočih trditev.
Dokazi so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, in ne temu, da stranke z njegovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo. Teorija in praksa sicer predvidevata izjemo od načelne prepovedi informativnega oziroma poizvedovalnega dokaza. Takšen dokazni predlog je utemeljen tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, v zvezi s katerimi nosi trditveno in dokazno breme. V konkretnem primeru ne gre za tak položaj, saj toženkine navedbe ne dajejo podlage za sklepanje, da bi bili podatki o relevantnih dejstvih izven njenega zaznavnega območja.
Ko stranka ne poda vseh navedb, ki jo trditveno in dokazno bremenijo, ima sodišče načelno dolžnost, da jo v okviru materialnega procesnega vodstva na to pomanjkljivost opozori. Opisana dolžnost sodišča do stranke pa odpade, če jo o (odsotnosti navedb o) takšnih odločilnih dejstvih opozori nasprotna stranka.
ZMZPP člen 20, 48, 49. ZOR člen 133, 401, 1040. UZITUL člen 19, 22 b. ZPP člen 107, 107/3, 226, 226/2, 339, 339/1, 339/2-8.
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost - pasivna legitimacija – dokazovanje – hranilna knjižica kot dokaz – kopija dokaza v hrvaškem jeziku – spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe – ne ultra alterum tantum – dopuščena revizija
V sporu ne gre za nasledstveno vprašanje.
Prva toženka v zvezi s predložitvijo kopij hranilne knjižice v hrvaškem jeziku ne pojasni obstoja bistvene kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Tudi revizijsko sodišče ne vidi okoliščin, iz katerih bi lahko izhajalo, da sta zatrjevani kršitvi tretjega odstavka 107. člena in drugega odstavka 226. člena ZPP vplivali na zakonitost in pravilnost izdanih sodb.
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na civilnopravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki bi jih tretja toženka lahko uveljavila le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe oziroma z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela o NBJ, sta le poslovni odločitvi tretje toženke, ki nikakor ne moreta vplivali na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
Nižji sodišči nista imeli zadostne trditvene in dejanske podlage za omejitev teka obresti in je odločitev o zavrnitvi ugovora v tej smeri pravilna.
Toženca sta s sklenitvijo sporne prodajne pogodbe ravnala v skladu z določbo 3. člena OZ. Gre za njeno avtonomno, svobodno in dopustno voljo, s sklenitvijo izpodbijane pogodbe nista kršila nobene kogentne norme (vsaj ne takšne, ki bi ravnala širše družbene interese).
povrnitev premoženjske škode - vzročna zveza – zastopniška pogodba
Iz dokazne ocene tako izhaja, da vzročna zveza med škodnim dejanjem in višino škode ni izkazana, saj na podlagi listin, ki jih je sodišče presojalo, škodno dejanje ni predstavljalo vzroka za zmanjšanje revidentove obračunske marže, saj se je izkazalo, da plan prodaje za leto 2002 ni bil realiziran (kar predstavlja 45% skupne ocene).
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0015798
ZPP člen 285, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-14, 350. URS člen 22, 25.
neizpolnitev pogodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje priče - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje priče S. M. ni zaslišalo, svoje odločitve o tem pa ni obrazložilo, vendar je pritožbeno sodišče v svojih razlogih ustrezno pojasnilo, zakaj izvedba predlaganega dokaza za odločitev sodišča ni bila bistvena. Pritožbeno sodišče je tako utemeljilo zavrnitev dokaznega predloga in s svojimi razlogi zadostilo zahtevam, ki v zvezi z jamstvi strank v dokaznem postopku za sodišča izhajajo iz 22. člena URS.
poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama - poslovna praksa - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - uzance
V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njenih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Praksa, vzpostavljena med strankama, po naravi stvari služi le za določitev vsebine pogodbenega razmerja med določenima strankama in za razlago vsebine tega pogodbenega razmerja. Določbo 12. člena OZ se torej uporabi v primerih, ko je med strankama nekaj pomanjkljivo ali nejasno dogovorjeno.
odstop od pogodbe – odpoved pogodbe – trajno dolžniško razmerje
Odpoved je enostranska izjava stranke trajnega obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, s katero izjavi, da želi, da obligacijsko razmerje preneha. Kot prostovoljen izstop iz pogodbenega razmerja jo je treba razlikovati od odstopa od pogodbe zaradi kršitev (neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve) s strani nasprotne stranke. Razlikovati jo je treba tudi v smislu, da sporazum strank o časovni omejitvi pravice do odpovedi pogodbe ne pomeni tudi izključitve upravičenja pogodbi zveste stranke, da v tem času uresniči svojo pravico do odstopa od pogodbe zaradi njene kršitve. Drugačno stališče revidentke je zmotno.
fiksen pravni posel – izpolnitev v določenem roku kot bistvena sestavina pogodbe – izrecen dogovor strank o fiksnosti pravnega posla – posreden dogovor o fiksnosti pravnega posla – dopuščena revizija
Zgolj zato, ker pogodbeni stranki nista izrecno določili, da se pogodba šteje za razdrto, če ne bo izpolnjena do določenega roka, še ne pomeni, da ne gre za fiksen pravni posel. Ne drži, da mora biti fiksnost pravnega posla dogovorjena izrecno, saj zadošča tudi že posreden dogovor pogodbenih strank.
navedba stranke v odločbi – pravno nasledstvo stranke – samostojni podjetnik posameznik - izpodbijanje dokazne ocene v revizijskem postopku – izvedba dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – pridržek lastninske pravice
Neutemeljeni so revizijski očitki glede pravilne navedbe druge tožnice. Sodišči prve in druge stopnje sta zaradi pravnega nasledstva v uvodu sodbe navedli le pravno osebo, ki je nasledila prvotno drugo tožnico. Pri tem ne gre za subjektivno spremembo tožbe, temveč le za ugotovitev pravnega nasledstva, na katerega nasprotna stranka nima vpliva, in ki tudi ne vpliva na odločitev o tožbenem zahtevku. To lahko sodišče stori tudi po koncu glavne obravnave, v pritožbenem in celo v revizijskem postopku.
sklenitev pravnega posla – dogovor o sklenitvi pravnega posla – prevzem družbe - zapis sestanka – odločanje na podlagi verjetnosti – dokazni standardi
Dogovora ni mogoče šteti za nič več kot le za zapisnik sestanka in mu ni mogoče pripisati nobenih zavezujočih učinkov. Glede na to, da je bil namen podpisnikov dogovora kasnejša sklenitev pogodbe, je jasno, da že sam dogovor ne more biti podlaga za prenos delnic. V nasprotnem primeru namreč sklenitev nove, kasnejše pogodbe sploh ne bi bila potrebna.