ZOR člen 10, 125, 125/1, 125/3, 126, 126/3. ZIZ člen 250.
neizpolnitev pogodbe - dogovor o posledicah neizpolnitve pogodbe – rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe – pogodbena hipoteka na nevknjiženi nepremičnini – neveljavnost zavezovalnega in razpolagalnega posla – dobrovernost zastavnega upnika
Kadar stranke same določijo posledice neizpolnitve pogodbe, nastopijo te posledice avtomatično. Za prenehanje pogodbe ni potrebno nobeno dejanje pogodbi zveste stranke. Namesto nje pogodbo razvezuje sama pogodbena oziroma zakonska določba.
Drugi toženec kot kupec v avgustu 2002, ko se je ustanavljala zastavna pravica, ni mogel veljavno obremeniti spornega stanovanja, saj ni razpolagal niti z veljavnim zavezovalnim poslom. Kavzalni odnos med zavezovalnim in razpolagalnim poslom pa je vplival tudi na neveljavnost razpolagalnega posla.
Obe sodišči sta pravilno poudarili že okoliščine, da je bila sporna kupna pogodba sestavni del sporazuma po 250. členu ZIZ in mu je bila tudi priložena. Prvi toženec je zato imel možnost seznaniti se z njeno vsebino in glede na pogojno zemljiškoknjižno dovolilo zahtevati od zastavitelja dokaz, da je pogoj izpolnjen oziroma da je kupnina plačana. Zato samo razpolaganje zastavitelja z originalom pogodbe o pridobitvi nepremičnine v tej zadevi ne utemeljuje dobrovernosti zastavnega upnika.
Zavezovalni pravni posel o prodaji kmetijskega zemljišča je sklenjen (sicer pod odložnim pogojem odobritve pristojne upravne enote) s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo predkupnega upravičenca o sprejemu ponudbe.
Informiranje tožnika (kot kupca) o možnosti plačila preostanka kupnine za vozilo s finančnim leasingom in določena podpora tožniku pri zbiranju potrebne dokumentacije, ne predstavlja takšnega nedopustnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost toženke (kot prodajalke). Svetovanje toženke tožniku, naj se ne ozira na dopise leasingodajalca in naj mu ne izvrši nobenega plačila, pa ni v pravno relevantni vzročni zvezi s tožniku nastalo škodo (le-ta je namreč posledica tožnikovega neizpolnjevanja veljavno sklenjene pogodbe o leasingu).
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015475
Direktiva 1999/44 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 5. 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in s tem povezanih garancijah člen 3, 3/6. OZ člen 458, 458/3, 459, 459-3. ZVPot člen 20, 37, 37/2-3, 37/4.
potrošniška prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje stvari - obvezna garancija - razveza pogodbe - zahteva za zamenjavo stvari - nepomembna napaka - klikanje sklopke
Tožnikov avtomobil nedvomno ima hibo, pomanjkljivost. Vendar sodeč po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč ta ni takšne narave, da bi lahko imela za posledico odstop od prodajne pogodbe in kondikcijo plačane kupnine. Dejstvo, da zaradi pokanja oziroma klikanja sklopke ne trpita ne uporabnost ne varnost avtomobila in je sporno vozilo mogoče brez težav uporabljati v skladu z njegovim namenom, razkriva, da gre za malenkostno, nepomembno napako oziroma neskladje s pogodbo. Tovrstne napake pa v skladu z načelom de minimis non curat lex kljub eventualnim nevšečnostim, ki jih utegnejo povzročiti, nimajo vpliva ne na veljavnost prodajne pogodbe ne na zahtevke, ki bi temeljili na njeni razvezi.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015258
ZPP člen 39, 41, 41/2, 339, 339/2-15, 367, 367/3, 367/5, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 377. ZOR člen 372, 372/2.
dopuščena revizija – pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe – zastaranje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditve o dejstvih – predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je ugotovilo, da tožeča stranka ni zatrjevala odstopa od pogodbe in zato ni odgovorilo na pritožbene navedbe v zvezi s pravilnostjo odstopa od pogodbe in zastaranjem zahtevka na tej podlagi?
O vprašanjih, ki jih postavlja tožnik v predlogu, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 475/2008 z dne 5. 4. 2012 in tudi odločbo Ustavnega sodišča Up-591/10 z dne 2. 12. 2010), izpodbijana odločitev pa je z njim skladna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – POGODBENO PRAVO
VS0015215
OZ člen 59, 59/1, 59/4, 239, 239/1, 432.
pogodba o pristopu k dolgu – odločni pogoj – zavarovanje terjatve - izročitev bianco menic
Dolžnost izpolniti pogodbo ali izpolnitvena dolžnost je direktna, neposredna posledica veljavne sklenitve pogodbe in njenega učinkovanja in ne obratno. Učinkovanja pogodbe ni mogoče pogojevati z izpolnitvijo obveznosti iz te pogodbe, če je izpolnitev odvisna izključno od volje dolžnika, pač pa je njena „izpolnitev pošteno v vsem, kot se glasi“ njegova dolžnost (prvi odstavek 239. člena OZ).
Ker tožnik svojega vozila ni izročil toženki, pač pa gospodarski družbi, toženka ni stvarno pasivno legitimirana (s tožnikom ni v razmerju iz sporne komisijske pogodbe).
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 377, 490. OZ člen 464, 464/1, 619.
podjemna pogodba – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stvarne napake grajanje stvarnih napak – dovoljenost revizije – različna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - enaka dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Stvarne napake morajo biti grajane konkretizirano, kar pomeni, da bi morala tožena stranka natančno označiti stvari, ki so imele napako in natančno navesti, kakšne te napake so.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002005
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 95, 95/2, 377. OZ člen 619, 622.
projektantska pogodba – netipična podjemna pogodba – napake v projektni dokumentaciji – odškodninska odgovornost projektanta – dovoljenost revizije – nedovoljena revizija – pooblastilo za zastopanje – član uprave družbe - zavrženje revizije
Projektantska pogodba je atipična oblika podjemne pogodbe, pri kateri je pomembna ne le izdelana projektna dokumentacija, temveč tudi končni rezultat, to je objekt, zgrajen brez napake. Če ima objekt napake zaradi napačne ali pomanjkljive projektne dokumentacije, je (ob obstoju ostalih predpostavk odgovornosti) podana poslovna odškodninska odgovornost projektanta za škodo, ki nastane naročniku.
Toženec je dolžan naročena, izdelana in prevzeta dodatna dela v stanovanju plačati tudi brez podpisa aneksa k pogodbi, saj je zaradi realizacije ustnega dogovora o izvedbi dodatnih del v kupljenem nedokončanem stanovanju napaka v obliki tega dogovora konvalidirala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0017071
ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2-14. OZ člen 82, 164, 179.
razpravno načelo - razlaga pogodbe - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - podlage odškodninske odgovornosti - nastanek škode - trditveno in dokazno breme
Tožnik je navedel (zgolj), kakšna škoda naj bi mu nastala zaradi toženčevega ravnanja; ta opredelitev je bila tudi povsem konkretna, ni pa nadalje (niti po pozivu sodišča) navedel prav ničesar za utemeljitev sklepa, da je škoda, katere povračilo uveljavlja, res (sploh) nastala.
Razlaga pomena in učinkov določb (pisne) pogodbe pomeni pravno vprašanje, ugotavljanje njene vsebine, to je izražene pogodbene volje strank, pa dejansko vprašanje.
ZOR člen 133, 387, 1040. UZITUL člen 19, 22. b. MSVN člen 2. ZGD člen 31.
spremenjene okoliščine - zastaranje - pogodba o bančnem depozitu - hrvaški varčevalci - vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ
Ugovor, da gre za nasledstveno vprašanje, bi bil lahko pomemben, če bi šlo za spor o prevzemu jamstva med državami naslednicami bivše SFRJ ali bankami različnih držav naslednic, ki so po razpadu SFRJ prevzele obveznosti za devizne hranilne vloge v posameznih državah naslednicah. V obravnavani zadevi pa gre za spor med posameznim varčevalcem in Ljubljanske banke d.d., pri reševanju katerega ta ugovor ni utemeljen. Nenazadnje je tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-1857/07, U-I-161/07 z dne 3. 12. 2009 zavzelo stališče, da ureditev, ki veže nadaljevanje prekinjenih in odloženih postopkov v zvezi z deviznimi hranilnimi vlogami na rešitev zapletenega nasledstvenega vprašanja, ki ni odvisno le od volje slovenskega zakonodajalca, pomeni v okoliščinah obravnavanega primera za imetnike deviznih hranilnih vlog arbitrarno negotovost, ki povzroči izvotlitev pravice do sodnega varstva. Poudarilo je, da noben cilj ne more upravičiti posega v pravico do sodnega varstva, če je njegova posledica sprejem ukrepa, ki to pravico povsem izključuje. Pravilno je torej izhodišče sodišč prve in druge stopnje, da je spore med posameznimi varčevalci in Ljubljansko banko d.d. iz sklenjenih pogodb o bančnem depozitu treba reševati upoštevajoč splošna pravila obligacijskega prava.
Odločitev tožene stranke, da prevzame obveznosti GF Zagreb pred dokončno sanacijo podružnice in da soglaša s tem, da podružnica samostojno porablja dinarske brezobrestne kredite, ki so bili odobreni na račun prenakazanih deviznih vlog, je bila poslovna odločitev tožene stranke, ki nikakor ne more vplivati na njeno odgovornost za obveznosti podružnice v razmerju do posameznih varčevalcev.
Institut spremenjenih okoliščin je namenjen uravnoteženju obveznosti pogodbenih strank, potem ko je ta zaradi spremenjenih okoliščin porušena, pri čemer je treba upoštevati pravna položaja obeh pogodbenih strank. Pri uporabi tega instituta je zato vselej treba izhajati iz načel pravičnosti in poštenja. Odločitev, za kakršno se zavzema tožena stranka, bi bila s stališča tožnika, ki je v tem pogodbenem razmerju v primerjavi s toženo stranko, ki je gospodarska družba, šibkejša pogodbena stranka, nepoštena in nepravična.
V drugem odstavku 387. člena ZOR je izrecno navedeno, da dolg lahko pripozna dolžnik tudi posredno, npr. s tem, da plača obresti. Pravilna je odločitev sodišča druge stopnje, da ima pripisovanje obresti enak učinek in se je s tem zastaranje pretrgalo.
prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice – izpolnitev pogodbene obveznosti
Pridržek lastninske pravice varuje prodajalca in ne kupca, zato ima prodajalec izbiro, da zahteva izpolnitev obveznosti (plačilo kupnine) ali pa vrnitev stvari.
pogodba o finančnem leasingu – najemna pogodba – odkupno upravičenje - prodaja na obroke – razveza pogodbe – učinki razveze
Kljub temu, da je pogodba naslovljena kot pogodba o finančnem leasingu, je po svoji vsebini (zgolj) najemna pogodba. Ne vsebuje namreč klavzule, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca, ne klavzule, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa. Splošni pogoji jasno določajo, da je leasingodajalec več čas trajanja pogodbe in tudi po tem edini in izključni lastnik predmeta leasinga, vse dokler ga leasingojemalec ne odkupi (prvi odstavek 2. člena in prvi odstavek 6. člena). Šele s prenosom lastninske pravice se riziko poškodovanja ali uničenja predmeta leasinga prevali na leasingojemalca (četrti odstavek 18. člena Splošnih pogojev). Ker torej konkretna pogodba ne vsebuje elementov prodajne pogodbe, saj odkupno upravičenje ni dogovorjeno, določil ZOR glede prodaje na obroke (549. - 551. člen ZOR) ni mogoče uporabiti.
Čeprav je bilo v danem primeru višino škode šele treba ugotavljati, strankama ni mogoče odreči pogodbene avtonomije glede omejitve dolžnikove odgovornosti z vnaprej določenim zneskom odškodnine, ki ga mora dolžnik plačati v primeru nastanka škode zaradi kršitve pogodbene obveznosti. A s to omejitvijo, da lahko v primeru, če je tako določeni znesek v očitnem nesorazmerju s škodo - v smislu, da je očitno višji (ali nižji) - zainteresirana stranka zahteva razveljavitev takšne pogodbene določbe in doseže povrnitev škode skladno z določbo prvega odstavka 243. člena OZ.
Vendar pa pogodbi zvesta stranka zaradi razdrtja pogodbe ne more biti v (občutno) boljšem položaju od tistega, v katerem bi bila, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. Ravno to pa bi se zgodilo z upoštevanjem 8. člena pogodbe, ki tožečo stranko upravičuje do povrnitve pričakovanega dohodka (zneskov provizij), brez upoštevanja stroškov, ki bi ji nastali z opravljanjem pogodbene dejavnosti in morebitnih koristi, ki bi jih tožeča stranka imela pri kršitvi obveznosti. Iz navedenih razlogov je škoda, ki je zaradi kršitve pogodbe tožeči stranki (dejansko) nastala, v očitnem nesorazmerju s pogodbeno dogovorjeno odškodnino.
Pogodba o odsvojitvi kmetijskega zemljišča, ki ni sklenjena v skladu s prisilnimi določbami ZKZ, je nična (103. člen ZOR). Zato je za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka pomembno ali so določbe ZKZ ob sklenitvi aneksa veljale in ali je ob sklenitvi aneksa prodano zemljišče imelo status kmetijskega zemljišča.
Poglavje ZKZ je bilo razveljavljeno od 28. 3. 2003 do uveljavitve ZKZ-B dne 17. 4. 2003, ko so spet začele veljati prisilne določbe glede prodaje kmetijskih zemljišč. Aneks je bil sklenjen 18. 12. 2002, torej v obdobju, ko so veljale določbe o obvezni prodaji kmetijskih zemljišč po ZKZ. Tako je nepravilno materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da sankcija ničnosti aneksa ne more zadeti.
Odsotnost enega od štirih elementov civilnega delikta pomeni neutemeljenost odškodninskega zahtevka. Dokazno breme glede obstoja škode in njene višine je na strani oškodovanca.
Za odgovor na neutemeljenost procesnega očitka v zvezi z odločitvijo v škodo toženca zadostuje napotilo na vsebino 359. člena ZPP in opozorilo, da toženec ni bil edini pritožnik, še več, toženec prvostopenjske odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka ni izpodbijal, pač pa o zavrnitvi nasprotnega tožbenega zahtevka. Vložitev tožbe zaradi vrnitve posojila ni nedovoljeno razpolaganje, ki naj bi nasprotovalo moralnim pravilom. Za uporabo pravila o prostem preudarku pri določitvi višine škode zakon terja določene pogoje, katerih obstoj mora stranka zatrjevati pravočasno že v postopku na prvi stopnji.