• Najdi
  • <<
  • <
  • 46
  • od 50
  • >
  • >>
  • 901.
    Sodba in sklep II Ips 392/2009
    13.12.2012
    POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VS0015808
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 378, 384, 394/1, 384/4.
    sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – napake volje – zmota o vrednosti predmetu pogodbe – izpodbojnost - ničnost – odstop terjatve – odgovornost za izterljivost terjatve
    Z zatrjevanji v reviziji, da je tožnik prejel bistveno manj kot toženka, ker so nepremičnine, ki so mu pripadle, vredne manj, kot je navedeno v sporazumu, toženkine pa več, tožnik uveljavlja zmoto o vrednosti predmeta pogodbe in očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev. Zaradi teh okoliščin bi moral zahtevati razveljavitev sporazuma in ne ugotovitev njegove ničnosti. Ničnosti sporazuma tudi ne more uspešno uveljaviti s sklicevanjem na okoliščine, nastale v izpolnitveni fazi – na neizpolnitev dogovorjenega in na zaplete pri vnovčevanju pridobljenega premoženja.

    Iz revizijskih navedb izhaja, da v zavrnjenih denarnih zahtevkih vsebovani zneski predstavljajo vrednost terjatev iz poslovne dejavnosti pravdnih strank, ki jih dolžniki še niso poravnali. Teh terjatev pa toženka tožniku ni dolžna plačati. Tožnik je namreč na podlagi obravnavanih sporazumov postal upnik teh terjatev, zato bi jih on moral tudi izterjati. Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, zadostuje, da je o odstopu obveščen (prvi odstavek 438. člena ZOR). Po ugotovitvah sodišč se toženka ni zavezala jamčiti za izterljivost terjatev. Odstopnik pa odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je bilo to dogovorjeno (prvi odstavek 443. člena ZOR).
  • 902.
    Sodba II Ips 151/2012
    6.12.2012
    POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VS0015795
    OZ člen 86. ZZK-1 člen 243. ZKZ člen 17 - 24.
    prodaja kmetijskih zemljišč – neveljavnost pogodbe - ničnost - izpodbojnost – soglasje upravne enote – stavbna zemljišča – predkupna pravica – načelno pravno mnenje
    Vrhovno sodišče ocenjuje, da glede na spremenjene določbe ZKZ in sprejeto načelno pravno mnenje v primeru kršitve prisilnih določb ZKZ ni mogoče na načelni ravni izključiti zahtevkov za ugotovitev ničnosti pogodbe. Seveda pa bo odločitev o utemeljenosti zahtevka za ugotovitev ničnosti vselej odvisna od okoliščin konkretnega primera.

    V obravnavanem primeru je tožnica podala ponudbo za prodajo celotnega kmetijskega posestva z navedbo, da se posestvo prodaja izključno v celoti, obremenjeno s služnostno pravico dosmrtnega stanovanja. Tudi prodajna cena v ponudbi je bila določena glede na takšne pogoje prodaje. To ponudbo so sprejeli tožnica in druga dva toženca, kar pomeni, da sta bili sklenjeni dve kupoprodajni pogodbi pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. V obravnavanem primeru so bila v ponudbi poleg kmetijskih zemljišč tudi stavbna zemljišča, za veljavnost prodaje teh zemljišč pa ni potrebno soglasje upravne enote. Pravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da pogodba za prodajo stavbnih zemljišč še ni začela učinkovati. Prvi dve toženki sta namreč še pred pravnomočnostjo odločbe o odobritvi pravnega posla za kmetijska zemljišča, drugima dvema tožencema izstavili zemljiškoknjižno dovolilo za prepis lastninske pravice na stavbnih zemljiščih, druga dva toženca pa sta se na podlagi tega dovolila tudi že vknjižila kot lastnika v zemljiški knjigi. S takšnim ravnanjem so toženci tožnici v primeru odobritve s strani upravne enote onemogočili realizacijo že sklenjene prodajne pogodbe za celotno kmetijsko posestvo. Toženci so s tem prekršili določbe ZKZ o predkupni pravici, zaradi česar je po oceni Vrhovnega sodišča pravilna odločitev, da je pogodba nična (86. člena OZ).
  • 903.
    Sodba III Ips 132/2009
    27.11.2012
    POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS4002147
    OZ člen 198. ZPP člen 254, 339.
    uporaba nepremičnine brez pravne podlage - poslovni prostori - uporabnina – višina uporabine
    Tožeča stranka je ves čas postopka uveljavljala plačilo uporabnine, kar po določbi 198. člena OZ ustreza (prav) pojmovanju koristi, ki jo ima nekdo od uporabe stvari v svojo korist. Poleg tega je tožeča stranka zaradi utemeljevanja višine tožbenega zahtevka kot (njenega) prikrajšanja smiselno predlagala (še) dokaz z izvedencem, ki ga je sodišče tudi izvedlo, in sicer prav za ugotovitev višine ustrezne uporabnine za celotno obdobje sporne uporabe poslovnih prostorov s strani tožene stranke.
  • 904.
    Sodba III Ips 157/2009
    27.11.2012
    POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002148
    OZ člen 637, 481.
    garancija za brezhibno delovanje stvari – garancijski rok – začetek teka garancijskega roka – zahtevek za znižanje kupnine – primopredajni zapisnik – oseba, upravičena za podpis primopredajnega zapisnika – kršitev razpravnega načela
    Primopredajni zapisnik lahko podpiše širši krog oseb in ne le tisti, ki so sicer pooblaščeni za sklepanje pravnih poslov v imenu in za račun pravne osebe.
  • 905.
    Sklep III Ips 166/2009
    27.11.2012
    POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS4002159
    ZPSPP člen 14, 15.
    najemna pogodba – najem poslovnega prostora – uporaba prostora za namen, določen s pogodbo – primernost poslovnega prostora za dejavnost najemnika - kršitev najemne pogodbe s strani najemodajalca – odpoved najemne pogodbe – razlog za odpoved najemne pogodbe – povrnitev premoženjske škode najemnika - odgovornost najemodajalca
    ZPSPP v 14. členu določa, da mora najemodajalec izročiti najemniku poslovno stavbo oziroma poslovni prostor v takem stanju, da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen s pogodbo.

    Ker tožena stranka tožeči stranki ni zagotovila poslovnega prostora, v katerem bi bilo opravljanje njene dejavnosti mogoče, je kršila najemno pogodbo in 14. člen ZPSPP ter s tem ravnala protipravno. Kljub odsotnosti izrecnega pogodbenega določila, bi morala tožeči stranki poslovni prostor izročiti v takem stanju, da ga bi bilo mogoče uporabiti za dogovorjeni namen.
  • 906.
    Sklep II Ips 82/2012
    22.11.2012
    POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0015687
    ZOR člen 509, 510, 515.
    izpolnitev pogodbe – napaka volje – pravna napaka – vpis v zemljiško knjigo – prodaja nepremičnine
    Pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico, lahko predstavlja tudi pogodba, na podlagi katere lahko tretji zahteva vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
  • 907.
    Sodba II Ips 343/2011
    15.11.2012
    POGODBENO PRAVO
    VS0015762
    ZGD člen 31. ZOR člen 1040. UZITUL člen 19, 22b.
    pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ - spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe
    Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na takšno civilnopravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki bi jih tretja toženka lahko uveljavljala le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe, procesno pa z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila.

    Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela od N., sta le poslovni odločitvi tretje toženke, ki nikakor ne moreta vplivati na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
  • 908.
    Sodba II Ips 29/2010
    8.11.2012
    POGODBENO PRAVO
    VS0015693
    OZ člen 239, 239/1.
    finančni leasing – indirektni leasing - jamčevanje za napake – odgovornost leasingojemnalca - stvarne napake – napake vozila – izpolnitev pogodbe – odgovornost
    Pravdni stranki sta se dogovorili za indirektni (posredni) leasing, za katerega je značilno, da leasingodajalec ne sodeluje niti pri izbiri predmeta niti pri izbiri njegovega proizvajalca oziroma prodajalca. Zato se v pogodbi zavaruje tako, da rizike, ki izvirajo iz dobavljenega predmeta, prevali na leasingojemalca. Tudi v obravnavanem primeru je v pogodbi izrecno izključena odgovornost leasingodajalca za določene lastnosti ali primernost predmeta, veljavnost teh določb pa za toženca tudi ni bila sporna.
  • 909.
    Sodba III Ips 31/2010
    23.10.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS4002146
    ZOR člen 12, 13, 18, 126, 132, 371.
    razveza pogodbe - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - rok za izpolnitev obveznosti - rok za izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - dodatni rok - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - zastaranje - rok za zastaranje - načelo vestnosti in poštenja
    Ker določba 126. člena ZOR ščiti interes upnika kot pogodbi zveste stranke, je prenehanje pogodbe odvisno od njegovih aktivnih ravnanj. Zato zakonodajalec v smislu varovanja izpolnitvenega interesa pogodbi zveste stranke ni izrecno določil roka, v katerem bi moral upnik prvič pozvati dolžnika na izpolnitev obveznosti v dodatnem roku, saj je po sami naravi stvari slednje vezano na vsakokratno naravo pravnega posla ter na njegov izpolnitveni čas. Obvestilo o primernem dodatnem roku glede na določbo drugega odstavka 126. člena ZOR mora upnik tako logično podati v nekem razumnem času glede na konkretne okoliščine vsakokratnega primera. Sodišče mora namreč pri presoji upnikove pravice do razveze pogodbe po 126. členu ZOR upoštevati tudi spoštovanje temeljnega načela vestnosti in poštenja iz 12. člena ZOR, in sicer kot (naravno) mejo (še) dopustnega ravnanja pri uveljavljanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz pogodbenega razmerja.

    Ker je bistvo zastaranja prenehanje pravice do sodnega varstva, upnik glede na dolžnikov izrecni ugovor zastaranja po preteku relevantnega zastaralnega roka ne more več (uspešno) zahtevati prisilne izpolnitve odškodninske terjatve, ki je posledica realizacije odstopnega upravičenja po 126. členu ZOR.
  • 910.
    Sodba III Ips 7/2010
    23.10.2012
    POGODBENO PRAVO - VODE
    VS4002167
    Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 3, 21b, 21b-2.
    vode - taksa za obremenjevanje vode - dogovor o odstopu takse za obremenjevanje vode med občinami - kogentnost Uredbe o taksi za obremenjevanje vode - veljavnost dogovora o odstopu takse za obremenjevanje vode

    Dogovarjanje občin o razpolaganju s sredstvi, zbranimi iz naslova takse, ni bilo v nasprotju s kogentno ureditvijo v Uredbi. Slednja takšnega dogovarjanja ni urejala, niti ga ni prepovedovala.

    Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo toženka prejeta sredstva vrnila tožnici. Tega dogovora ni mogoče razumeti izolirano od ostalih pogodbenih določb. Nakazilo sredstev toženki je bilo posledica odstopa takse, zato mora enako veljati tudi za vračilo teh sredstev. Slednja je mogoče vrniti le tako, da toženka odstopi tožnici takso, temu odstopu pa lahko sledi nakazilo sredstev. Za neposredni denarni zahtevek tožnice ni pravne podlage. Tožnica sredstev ni posodila iz svojega premoženja, zato ne more niti od toženke zahtevati, da bi odstopljeni znesek vrnila iz svojega premoženja. Ker tožnica v tem sporu zahteva od toženke neposredno vrnitev sredstev, ne pa odstopa takse, ne more uspeti ne s svojim zahtevkom ne z revizijo.

  • 911.
    Sodba II Ips 141/2009
    18.10.2012
    POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VS0015748
    ZOR člen 124. ZIZ člen 60, 60/2, 60/3. ZPP člen 286.
    posojilna pogodba – zastavna pogodba – zavarovanje terjatev – ničnost – pravna podlaga – razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – razdrtje pogodbe – odstop od pogodbe – tožba za nedopustnost izvršbe – obravnavanje nedopustnosti – pravočasno navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – lex specialis
    Neizpolnitev posojilne pogodbe s strani posojilodajalca zastavni pogodbi še ne jemlje podlage. Njena posledica je le v tem, da lahko posojilojemalec bodisi zahteva izpolnitev pogodbe bodisi razdre pogodbo z navadno izjavo, če ta ni razdrta že po samem zakonu (124. člen ZOR).

    Razloge za nedopustnost izvršbe mora dolžnik substancirano navesti že v tožbi, dopolnjevanje procesnega gradiva pa je dopustno le še v pripravljalni vlogi, s katero odgovarja na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo (drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ). Obravnavano pravilo ZIZ je specialnejše od ureditve prekluzij v 286. členu ZPP, ki zato v pravdi za nedopustnost izvršbe ni uporabljiva.
  • 912.
    Sklep II DoR 166/2012
    18.10.2012
    POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015644
    OZ člen 555, 568. ZD člen 115, 120. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija – izročilna pogodba – preužitkarska pogodba – pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – neizpolnjevanje obveznosti – neupravičena pridobitev – pridobitev lastninske pravice – vlaganja v nepremičnino - gradnja na tujem svetu – spojitev
    Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj ob odločanju o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine pravilno presodili trditve tožencev o vlaganjih v nepremičnine.
  • 913.
    Sodba in sklep II Ips 53/2010
    18.10.2012
    POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODZ
    VS0015742
    ODZ paragraf 943. OZ člen 58, 538, 538/1, 538/2. ZPP člen 318, 338, 338/2, 370, 370/3.
    darilna pogodba - veljavnost darilne pogodbe - oblika pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - teorija realizacije - konvalidacija - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - zamudna sodba
    Prepustitev posesti na podarjeni nepremičnini, način njenega izvajanja in druge okoliščine utemeljujejo sklep, da je bila darilna pogodba v konkretnem primeru pretežno realizirana, zato je kljub pomanjkljivi obliki veljavna in za darovalkino pravno naslednico zavezujoča.
  • 914.
    Sodba III Ips 153/2009
    25.9.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS4002098
    OZ člen 28, 76, 80.
    pooblaščenec po zaposlitvi - obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi
    Obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi je odvisen od njegovega delovnega področja. Morebitne omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi so načeloma interne narave, veljajo torej v notranjem razmerju med pooblaščencem in njegovim pooblastiteljem, ne pa tudi v razmerju do tretjih oseb.
  • 915.
    Sodba III Ips 151/2009
    25.9.2012
    POGODBENO PRAVO
    VS4002107
    OZ člen 9, 58.
    prodajna pogodba – obličnost – ustno sklenjena pogodba – teorija o realizaciji – konvalidacija
    Konvalidacija pogodbe na podlagi njene realizacije lahko pride v poštev kadar gre za pogodbo, za katero se zahteva pisna oblika, zahteva po obličnosti pa ni izpolnjena (58. člen OZ). Ker tožeča stranka plačilo kupnine zahteva na podlagi ustno sklenjene pogodbe, za katero pisna oblika ni niti predpisana niti ni bila dogovorjena, vprašanje realizacije pogodbe za njeno veljavnost ni relevantno.
  • 916.
    Sodba in sklep III Ips 165/2009
    25.9.2012
    POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS4002095
    ZOR člen 129, 262, 263, 619, 620.
    podjemna pogodba – zamuda pri izpolnitvi – odškodninska odgovornost podjemnika – povrnitev škode
    Naročnik ima pravico do povrnitve škode zaradi zamude podjemnika tudi v primeru, ko je pogodba izpolnjena (z zamudo), torej tudi takrat, kadar je ne razdre. Za nastalo škodo odgovarja podjemnik, če je povzročil zamudo pri izpolnitvi (drugi in tretji odstavek 262. člena ZOR). Vzrok za zamudo pri izpolnitvi je bil torej na strani tožeče stranke, zato prva toženka za škodo zaradi zamude ne odgovarja, saj ne gre za tveganje, katerega obvladovanje je mogoče pripisati njej (263. člen ZOR).
  • 917.
    Sodba II Ips 848/2009
    20.9.2012
    POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0015530
    OZ člen 49, 49/1, 49/2, 86, 94, 119.
    izpodbijanje pogodbe o poravnavi – napake volje – prevara – prekluzivni rok za tožbo – povračilni tožbeni zahtevek – odškodninski tožbeni zahtevek – ničnost – oderuška pogodba
    Tožnik v pritožbi in reviziji ne more nadomestiti izostalih trditev o subjektivnem in objektivnem elementu oderuške pogodbe.

    Predmet odškodninskega zahtevka zaradi prevare je drugačen od povračilnega zahtevka zaradi prevare razbitega posla. Zato v primeru zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe za izpodbijanje pogodbe in vrnitev plačanega odškodninski zahtevek ne more nadomestiti povračilnega.
  • 918.
    Sklep II DoR 518/2011
    20.9.2012
    POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015633
    ZVPot člen 1, 1/3, 1/4, 41. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija – pogodba o prodaji stanovanja – zamuda z izročitvijo – pogodbena kazen – soglasje kupca za izročitev stanovanja z zamudo – obresti od preplačila – varstvo potrošnikov – javni sklad kot prodajalec – opravljanje pridobitne dejavnosti – uporaba ZVPot
    Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je tožnik z zaprosilom za soglasje z dne 7. 6. 2005 privolil, da se mu stanovanje izroči šele 7. 6. 2005; ali za toženo stranko veljajo določbe ZVPot in ali je tožena stranka pogojevala izročitev stanovanja s predhodnim plačilom kupnine.
  • 919.
    Sodba II Ips 198/2009
    20.9.2012
    POGODBENO PRAVO
    VS0015573
    ZOR člen 10, 527, 532, 532/1, 533, 533/1.
    najem poslovnih prostorov - pogodbena predkupna pravica – načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij – pogodbena omejitev predkupne pravice
    S pogodbo dogovorjeno predkupno pravico sta pravdni stranki lahko omejili z določenimi pogoji, saj je tako ravnanje v okviru splošnega načela o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij. Pogodbena določba je skladna s 527. členom ZOR o vsebini predkupne pravice. Ta zakonska določba tudi ni onemogočala dogovorov o pogodbeni predkupni pravici še v drugih situacijah.

    Neizpolnjevanje pogodbeno dogovorjenega pogoja za uveljavljanje predkupne pravice je zadostovalo za zavrnitev tožbenega zahtevka, saj v takem primeru vprašanje dobrovernosti novega kupca ni pravno pomembno.
  • 920.
    Sodba III Ips 5/2010
    12.9.2012
    POGODBENO PRAVO
    VS4002088
    ZOR člen 149.
    pogodba v korist tretjega – nastanek obveznostnega razmerja
    Naročilo družbe S. toženi stranki, da da sporno pošiljko kave na razpolago tožeči stranki, in sprejem tega naročila s strani tožene stranke, pomeni, da je bila med družbo S. in toženo stranko sklenjena pogodba v korist tretjega (149. člen ZOR). S to pogodbo se je tožena stranka kot promitent družbi S. kot promisarju zavezala, da bo izpolnila tožeči stranki kot beneficiarju. Zato ne drži revizijski očitek, da med pravdnima strankama ni moglo nastati nikakršno obveznostno razmerje, ker naj med njima ne bi bilo pogodbenega razmerja. S sklenitvijo pogodbe v korist tretjega se je namreč tožena stranka zavezala izpolniti tožeči stranki, slednja pa je pridobila lastno in neposredno pravico, da od tožene stranke terja izpolnitev prevzete obveznosti, to je izročitev sporne pošiljke kave.
  • <<
  • <
  • 46
  • od 50
  • >
  • >>