CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00070757
ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2-8, 339/2-14, 365, 365-3. ZIZ člen 15, 239.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - verjetnost terjatve - praktična konkordanca - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - poročanje o kaznivem dejanju - kršitev pravice do obravnavanja
Za odločitev o dopustnosti objave ob postavljenih trditvah in stališčih ter glede na gornjo sodno prakso tako ne zadostuje zgolj sklepanje, (i) da objava objektivno ni žaljiva, (i) da ne vsebuje neresničnih dejstev oziroma dejstev, za katere bi medij ob dolžni skrbnosti moral vedeti, da niso neresnična, (iii) in da črpanje in poraba evropskih sredstev ne spada v področje pravice do zasebnosti, zaradi česar tožnici ne moreta izbirati, na kakšen način se ju lahko omenja v javnosti.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZDSS-1 člen 34.
začasna odredba - nevarnost težko nadomestljive škode
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnik nastanka težko nadomestljive škode ni izkazal. V predlogu je podal le navedbe, da je ostal brez sredstev za preživljanje, ker ni upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, in da je zunajzakonska partnerica brezposelna.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1. DZ člen 65, 66, 67, 74, 74/1, 77, 77/1, 83, 83/1, 83/3.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - skupno premoženje zakoncev - davčni dolg - konkretno ravnanje stranke
Presoja sodišča prve stopnje, da je podana predpostavka iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ima podlago v ugotovitvah, da toženca bremeni visok davčni dolg, ki ga glede na zatrjevano slabo premoženjsko stanje ni sposoben plačati, in da lahko toženka kot formalna lastnica spornega premoženja z njim pravno veljavno razpolaga. Pritožnica neutemeljeno izpostavlja, da tožnica ni podala navedb, iz katerih bi izhajala konkretna nevarnost, da bo toženka razpolagala s premoženjem. ZIZ ne zahteva izkazanosti izvora nevarnosti, upnik mora zatrjevati in dokazati obstoj okoliščin take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost. Četudi torej drži, da mora biti za obstoj objektivne nevarnosti zatrjevano in izkazano nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik razpolagal s premoženjem, tožnici ni bilo treba zatrjevati in izkazati konkretnega ravnanja toženke (ali koga tretjega), usmerjenega v razpolaganje s premoženjem. Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne gre zgolj za hipotetično sklicevanje na možnost razpolaganja – izdana začasna odredba ne temelji izključno na dejstvu (toženkinega) lastništva. Objektivno nevarnost konkretizira preplet okoliščin, in sicer, da je toženec davčni dolžnik, brez dohodkov in premoženja, da je toženka - njegova zunajzakonska partnerka, lastnica premoženja, za katerega je verjetno izkazano, da je njuno skupno premoženje, in da je v pravnem prometu ustvarjen vtis, da lahko s premoženjem samostojno razpolaga. Če bi se to med pravdo dejansko zgodilo, bi predmetna pravda pravzaprav izgubila smisel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070204
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. SPZ člen 124, 124/1. OZ člen 27, 27/1, 52, 55, 55/1, 507, 512, 512/1, 513, 513/3, 516.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovalna začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - kumulativno določeni pogoji - alternativnost pogojev - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - predkupna pravica - zakonita predkupna pravica - pogodbena predkupna pravica - oblika predkupne ponudbe - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - prenos lastninske pravice na nepremičnini - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - ustna oblika - teleološka razlaga
Drži sicer, da mora biti skladno s prvim odstavkom 27. člena OZ v zvezi z 52. členom OZ ponudba za nakup nepremičnine pisna. Po prvem odstavku 27. člena OZ namreč v primeru, če je obličnost predpisana za veljavno sklenitev pogodbe, velja ta oblika tudi za veljavno dajanje ponudbe. Člen 52 OZ pa za sklepanje pogodb pri prenosu lastninske pravice ali ustanavljanju drugih stvarnih pravic na nepremičninah zahteva pisno obliko. Vendar pa višje sodišče soglaša z novejšim stališčem Vrhovnega sodišča RS, da je treba glede vprašanja, kakšne so civilne sankcije, če izjava je izjava volje dana v ustni obliki, tudi v zvezi s ponudbo upoštevati teleološko interpretacijo določbe prvega odstavka 55. člena OZ.
Kljub temu, da je višje sodišče pritožbi ugodilo že zaradi preuranjenosti zaključka sodišča prve stopnje, da je neutemeljen dolžničin ugovor neobstoja upničine terjatve, se v nadaljevanju opredeljuje tudi do pritožbenih navedb glede tistega dela razlogov napadenega sklepa, ki se nanašajo na presojo pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, (alternativno) določenih v drugem oziroma tretjem odstavku 272. člena ZIZ. Ena od predpostavk iz drugega oziroma tretjega odstavka 272. člena ZIZ mora namreč biti za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve skupaj s predpostavko iz prvega odstavka istega člena (to je verjetnim obstojem ali nastankom terjatve) podana kumulativno.
ZIZ člen 58, 58/2, 239, 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 151, 151/1, 163, 163/6, 365, 365-3. OZ člen 190.
začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - zavarovanje denarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - neznatna škoda za dolžnika - narok v postopku odločanja o ugovoru - narok v postopku zavarovanja terjatev - skrivanje premoženja pred upniki - premoženjski ekvivalent za prodano nepremičnino - nesorazmernost posega - ugotavljanje dejstev mimo trditev - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - napačna uporaba materialnega prava
Določila ZIZ ne predvidevajo odgovora dolžnika na upnikov odgovor na ugovor.
Izvedba naroka v fazi ugovornega postopka zoper sklep o začasni odredbi ni obligatorna (drugi odstavek 58. člena ZIZ). Poleg tega narok ni namenjen opredeljevanju strank do vlog nasprotne stranke (do opredeljevanja tožencev do tožnikovih navedb v odgovoru na ugovor), temveč izvajanju dokazov.
Odtujitev premoženja ne opravičuje izdaje začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, če ni dvoma o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta.
Začasna odredba ni kaznovalna sankcija, temveč je njen namen zavarovati dolžnikovo premoženje pred razpolaganji, ki bi upniku otežila izvršitev njegove terjatve.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - preživnina - stroški preživljanja - nujni strošek za preživljanje - potrebe mladoletnega otroka - delna ugoditev predlogu - zadostno zavarovanje - pravni interes za pritožbo - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Tudi ob upoštevanju dejstva, da prodaja solastniškega deleža in prodaja stanovanja v izvršbi dosega nižjo ceno kot običajno, konkretna začasna odredba nudi zadostno in učinkovito zavarovanje tudi v primeru več let trajajočega postopka, pa tudi v primeru morebitne povečane inflacije.
Stroški nastali ob odločanju v zvezi z začasno odredbo predstavljajo del stroškov, ki so odvisni od končnega uspeha strank v postopku.
DZ člen 157, 157/1, 157/2, 161. ZIZ člen 29a, 29a/1.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o stikih - odtujevanje otroka - ogroženost otroka - trditveno in dokazno breme pri začasni odredbi - narok v postopku za izdajo začasne odredbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ko odloča o (ne)izdaji začasne odredbe, sodišče narok opravi, če je to smotrno (četrti odstavek 29. člena ZIZ v zvezi s 100. členom ZNP-1). Če v postopku za varstvo koristi otroka v procesnem gradivu ni dokazov o pravno relevantnih dejstvih oziroma ti ne zadostujejo za ugotovitev dejstev z dokaznim standardom verjetnosti, je izvedba naroka vsekakor smotrna. Pritožbeno sodišče poudarja, da mora sodišče v teh postopkih, če je treba tudi z izvedbo dokazov po uradni dolžnosti (drugi odstavek 6. člena in 7. člen ZNP-1), ugotoviti ali je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ in če je, izdati (lahko tudi po uradni dolžnosti) tako začasno odredbo, ki bo njegovo ogroženost odpravila ali vsaj omilila.
Zaključek, da A. A. stiska ne presega običajne stiske otrok ob konfliktih pri razpadu družine (točka 15 izpodbijanega sklepa), je brez opore v mnenju stroke vprašljiv. V postopkih za varstvo koristi otrok je treba pridobiti mnenje CSD. To mnenje ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj ga podajo strokovno usposobljeni delavci CSD.
V sklepu o predlogu za začasno odredbo mora sodišče navesti zadostne dejanske razloge, ki utemeljujejo odločitev o (ne)utemeljenosti predloga. Gre za takšne razloge, da pritožbenemu sodišču omogočajo opraviti pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070276
DZ člen 161. ZNP-1 člen 102, 102/3. ZIZ člen 226, 227.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - dokaz s sodnim izvedencem - lastno strokovno znanje sodišča - stiska otroka - ureditev stikov med starši in otrokom - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - sprememba sodne poravnave s strani sodišča - začetek postopka po uradni dolžnosti - sprememba izvajanja stikov - največja korist otroka - bistveni vpliv na razvoj otroka - natančnost določitve stikov - denarna kazen - namen denarne kazni - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Določeni stiki niso bili dovolj določni in so bile podrobnosti preveč prepuščene udeležencema, onemogočena pa je bila tudi izvršljivost sklepa. S spremembo izpodbijanega sklepa je ta pomanjkljivost odpravljena.
Sodišče lahko postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih začne tudi po uradni dolžnosti.
Denarna kazen mora biti dovolj visoka, da doseže namen, za katerega je bila izrečena, pri čemer iz novejših odločb v bazi sodne prakse, ki se nanašajo na denarno kazen v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, izhaja, da sodišča izrekajo denarne kazni od 300 EUR dalje.
ZIZ člen 141, 141/4, 141/5, 144, 144/1, 144/2, 239, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 271, 271/1, 271/1-4. OZ člen 34, 34/2, 38, 38/1, 106, 395, 395/1, 433, 433/1, 619, 642.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved izplačila - poslovna odškodninska odgovornost - prenos dejavnosti - solidarna odgovornost - verjetno izkazana terjatev - nevarnost uveljavitve terjatve
Sodišče je verjeten obstoj terjatve iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti oprlo na ugotovitev, da izjava prve toženke v dopisu z dne 31. 8. 2021 potrjuje, da ne bo več izpolnjevala svojih pogodbenih obveznosti. V skladu s 106. členom OZ je tak dopis pravilno štelo kot ravnanje, iz katerega je jasno, da prva toženka svojih pogodbenih obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnila. V posledici nastopa takšnih okoliščin ima upnik pravico odstopiti od pogodbe, ne da bi dolžniku dal primeren dodatni rok za izpolnitev obveznosti. Z odstopom od pogodbe upnik pridobi (odškodninsko) terjatev zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti.
Nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi sodišču omogoča, da lahko o verjetnem obstoju relevantnih dejstev sklepa že na podlagi drugih, manj prepričljivih dokaznih sredstev od postavitve sodnega izvedenca. Dokazne listine tožnic niso brez dokazne vrednosti, kot trdi prva toženka. Še zlasti, če prva toženka zoper vsebino njihovih postavk ne poda nobenih konkretnih ugovorov in jim vnaprej odreka dokazno vrednost zgolj iz razlogov, ker izvirajo iz sfere tožnic, so brez podpisa in ne vsebujejo obrazložitve podatkov. Navedbe in dokazi tožnic so takšni, da omogočajo preizkus, zato višje sodišče zavrača pritožbeni očitek, da prva toženka konkretnega ugovora zoper njihovo vsebino ni mogla podati.
Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo dolžnik s svojim premoženjem ravnal tako, da bo preprečil ali precej otežil izterjavo denarne terjatve, mora sodišče ocenjevati kot celoto in ne zgolj vsakega posameznega dolžnikovega ravnanja posebej. Če bi ravnanja prve toženke ocenjevali vsakega zase, kot si to prizadeva pritožnica, bi se bilo mogoče še strinjati z oceno, da vsako posebej ne izkazuje nevarnosti. Vendar pa, gledano nanje kot na celoto, takega zaključka po presoji višjega sodišča ni mogoče napraviti. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je v presojo vključilo celotno postopanje prve toženke in ga pri presoji nevarnosti ovrednotilo skupaj s postopanjem druge toženke in v luči vseh okoliščin obravnavane zadeve.
Bistveno vprašanje v obravnavnem sporu je, ali vse v obvestilu naštete posojilne pogodbe še veljajo ali pa je dolžnik utemeljeno od njih odstopil in so posojila zapadla v takojšnje plačilo. Že iz dokazov, ki jih je upnik sam predložil predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, izhaja, da so bila posojila dana in da so bila dana za točno določen namen. Upnik verjetnosti obstoja zatrjevane nezakonite odpovedi spornih posojil ni izkazal, saj so bile njegove trditve povsem nesklepčne in nepovezane. V predlogu za izdajo začasne odredbe namreč ni mogoče najti navedb, da je pridobljena posojila porabil za namen, določen s posojilno pogodbo.
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075256
URS člen 15, 15/3, 34, 35, 38, 39. OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZKP člen 22.
poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - svoboda novinarskega izražanja - pravica do zasebnosti - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - kršitev osebnostnih pravic - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - objava v medijih - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Sodišče prve stopnje je dejstvo, da obtožnica v času objave zgoraj navedenih člankov še ni bila pravnomočna, upoštevalo, ko je tehtalo med posegom v osebnostne pravice tožeče stranke ter posegom v pravico do svobode izražanje in v povezavi z njo do pravice javnosti do obveščenosti. Ker se zavrnjeni del predlagane začasne odredbe nanaša na prepoved objavljanja podatkov in fotografij tožeče stranke za vnaprej, ko je obtožnica že postala pravnomočna in je utemeljenost suma storitve očitanih kaznivih dejanj izkazana, pa je navedeno dejstvo utemeljeno upoštevalo kot relevantno za presojo sorazmernosti posega v ustavne pravice tožeče stranke iz 34., 35. in 38. člena Ustave.
Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je prepoved objave podatkov in fotografij, na katero meri predlagana začasna odredba v zavrnilnem delu, tudi sicer preobsežna, in bi zato predstavljala prevelik poseg v pravico tožene stranke do svobode izražanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070247
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3. ZPP člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
spor zaradi motenja posesti - regulacijska začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - namen regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop - sodna praksa - predpostavke - nastanek težko nadomestljive škode - trditvena podlaga - pavšalne navedbe - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti
V sodni praksi je enotno stališče, da velja pri izdaji regulacijskih začasnih odredb restriktivni pristop. Namen te vrste začasnih odredb ni v zavarovanju kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
začasen odvzem otroka - začasna določitev stikov - nadzorovani stiki - obseg stikov - izvrševanje stikov z otrokom - načrt pomoči družini in otroku - ogroženost otroka
Klici matere na razne institucije, da naj ji pomagajo pri skrbi za punčki, ker ji partner ne pomaga, sama pa ne zmore in se tudi veliko prepirata brez dvoma pomenijo, da mati v določenem trenutku oceni oziroma ve, da za deklici ni poskrbljeno tako, kot bi moralo biti. Dejstvo, da sodelovanje z institucijami sicer zavrača, a jih v določenih situacijah kljub temu kliče za pomoč, pa kaže na to, da je situacija takrat verjetno res huda.
Priprava načrta pomoči ni smiselna, dokler s strani staršev ni pripravljenosti za sodelovanje.
Z zadostno stopnjo verjetnosti je bilo izkazano, da starša s svojim ravnanjem in vedenjem do te mere resno ogrožata koristi mladoletnih deklic, da je izrek začasnega odvzema deklic ter namestitev v varno okolje, utemeljen. Postavitev izvedenca ni bila potrebna. Za to, da se z gotovostjo ugotovi starševske kompetence dolžnikov, pa je treba brez dvoma pridobiti izvedensko mnenje. Ni dovolj, da sta starša ljubeča in se po svojih sposobnostih trudita skrbeti za otroka, starševske kompetence so še vse kaj več.
Otrokova korist je poglavitna skrb staršev, ravnanje staršev pa mora biti vselej tako, da kaže na njihovo nesebično prizadevanje za zagotavljanje otrokovih potreb in koristi.
Stike je sodišče določilo v obsegu, za katerega je ocenilo, da ga deklici še zmoreta, in ki hkrati zagotavlja, da do odtujitve deklic od staršev ne bo prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069746
ZIZ člen 15, 53, 58, 239, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. SPZ člen 48. DZ člen 4, 67, 303. ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 51, 51/2, 58, 58/2, 59, 59/1, 60, 60/1, 60/2.
začasna odredba - zavarovalna začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - kumulativno določeni pogoji - alternativnost pogojev - nedenarna terjatev - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - ločeno življenje - obstoj utemeljenega razloga - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - delo in vlaganja v tujo nepremičnino - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg in deleži na skupnem premoženju - pridobivanje skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - pravni standard
Sporno pravno razmerje med upnico in dolžnikom je nastalo že pred uveljavitvijo (15. 4. 2017) oziroma začetkom uporabe DZ (15. 4. 2019), zato se zanj uporabljajo še določbe prej veljavnega ZZZDR in ne DZ, na katerega se je v izpodbijanem sklepu oprlo sodišče prve stopnje.
Zunajzakonska skupnost je (tudi) glede premoženjskih pravnih posledic za zunajzakonska partnerja izenačena z zakonsko zvezo. Navedeno skladno z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR pomeni, da je skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev tisto premoženje, ki je pridobljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti, in sicer z delom. Zakonska pogoja za opredelitev določene stvari ali premoženjske pravice kot skupno premoženje sta torej dva: – da je bila stvar ali pravica pridobljena v času trajanja zunajzakonske skupnosti, in – da sta jo zunajzakonska partnerja pridobila z delom.
Pravni standard zunajzakonske skupnosti, ima več različnih opredelilnih elementov. Zelo pomemben oziroma načeloma celo njen nujni pogoj je skupno bivanje partnerjev. Vendar to ne velja absolutno, izjema so primeri, ko obstajajo opravičljivi, objektivni razlogi za ločeno življenje. Pri ugotavljanju, ali obstaja zunajzakonska skupnost, je namreč treba presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem konkretnem primeru posebej. Če zaradi dela, stanovanjskih razmer ali zaradi drugih razlogov partnerja ne živita skupaj, ima pa njuna skupnost druge značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje, so pogoji za izenačenost takšne skupnosti z življenjem v zakonski zavezi (lahko) izpolnjeni. Za zunajzakonsko skupnost gre, če partnerja dalj časa skupaj zadovoljujeta svoje interese na čustvenem in materialnem področju, si medsebojno zaupata in pomagata ter sta intimna. Obstoj skupnega gospodinjstva, ekonomska skupnost in dejstvo, da v očeh okolice veljata za zunajzakonska partnerja (t. i. notornost skupnosti) so zunanji indikatorji, ki nakazujejo obstoj zunajzakonske skupnosti. Odločilna za zaključek o njenem obstoju pa je notranja komponenta, torej volja vsakega od partnerjev po vzpostavitvi skupnega življenja in ekonomske skupnosti.
predlog za izdajo začasne odredbe - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - neporavnane obveznosti - odklop - splošni pogoji - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - standard verjetnosti - odločitev o glavni stvari
Odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na verjetnosti in upošteva doslej zbrano procesno gradivo v spisu, kar za začasno odredbo zadošča. Sodišče namreč izda začasno odredbo, če je razlogov za obstoj terjatve več, kot tistih proti. S tem še ni prejudicirana odločitev o glavni stvari.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - subjektivna nevarnost - nevarnost za uveljavitev terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - konkretizacija trditev - domneva priznanja dejstev - neizkazanost pogoja
Dogovarjanje o obremenitvi nepremičnin z zastavno pravico ob dejstvu, da prva nasprotnica zavarovanja nima drugega premoženja, s katerim bi lahko plačala sporno terjatev, bi v določenih okoliščinah lahko predstavljalo subjektivno nevarnost za bodočo uveljavitev sporne denarne terjatve. Vendar pa predlagateljica takšnih okoliščin ni zatrjevala. Zgolj dejstvo, da bo nasprotnica (morda) nepremičnine obremenila, še ne pomeni, da predlagateljica ne bo mogla priti do poplačila svoje terjatve. Poleg tega so v konkretni zadevi ugotovljene tudi druge okoliščine, ki vplivajo na presojo, da pogoj subjektivne nevarnosti ni izpolnjen, in sicer, da se je nasprotnica s posojilodajalcem dogovarjala za odkup oziroma za posojilo ravno za poplačilo v tem sporu obravnavane terjatve in da je dolg delno že poravnala.
izrek denarne kazni - namen denarne kazni - ponovna določitev denarne kazni - začasna odredba v družinskih sporih - kršitev začasne odredbe - izvajanje stikov - kršitev odločbe o stikih - prisilna izpolnitev nedenarne obveznosti - izvršitev sodne odločbe - nenadomestna izpolnitev - kršitev načela ne bis in idem
Nasprotna udeleženka je kršila začasno odredbo. Taki razlogi bi lahko podpirali sklep o izterjavi denarne kazni, ne morejo pa utemeljevati sklepa o izreku denarne kazni. Ta je bila že izrečena v sklepu z dne 8. 4. 2022. Ponovna odločitev o izreku denarne kazni je v nasprotju s prepovedjo ponovnega odločanja o isti stvari.