CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00058230
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/4, 70/5. ZGD-1 člen 483, 483/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-3. ZNP-1 člen 155, 155/1, 158. ZPP člen 340, 341.
predlog za izdajo začasne odredbe - primerno sredstvo za zavarovanje - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno premoženje bivših zakoncev - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - razveljavitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža - namen zavarovanja z začasno odredbo - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - korporacijske pravice - delitev skupnega poslovnega deleža
V skupno premoženje zakoncev namreč spadajo tudi korporacijske pravice iz poslovnega deleža.
Delitev poslovnega deleža med bivša zakonca je namreč v družbi z omejeno odgovornostjo v skladu s četrtim odstavkom 483. člena ZGD-1 možna, kljub načelni prepovedi ZGD-1 o delitvi poslovnega deleža. Tako je delitev poslovnega deleža možna tudi v enoosebni d.o.o., kot je družba A. Zato dejstvo, da tožnica ni bila aktivno udeležena v upravljanju družbe A., in da ni bila družbenica te družbe, še ne pomeni, da v postopku končne delitve skupnega premoženja, ko bodo deleži na njem že določeni, slednja ne more izkazovati upravičenega interesa za pridobitev imetništva na delu spornega poslovnega deleža v sorazmerju, kot ji bi pripadel ob delitvi.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058850
DZ člen 161, 163, 163/1, 163/2. ZIZ člen 273b. ZNP-1 člen 34.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - odtujitveni sindrom - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - časovna omejitev trajanja ukrepov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvršljivost odločbe - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - začasna določitev preživnine - trditveno in dokazno breme - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - dovoljenost ugovora - napačen pravni pouk - ugovor kot pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotni udeleženec od dneva izdaje ukrepov po ZPND nima stikov z mld. otrokom ter da je treba že tekom trajanja postopka urediti stike, da ne bi prišlo do odtujitve mld. otroka od očeta. Glede na to, da se stiki več kot tri mesece pred izdajo začasne odredbe niso izvajali, ne drži, da zaključek prvostopenjskega (glede morebitne odtujitve mld. A. od očeta) nima podlage v dejanskem stanju. Ker iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da imata mld. A. in njen oče dober odnos oz. sta navezana drug na drugega, hkrati pa se stiki daljše časovno obdobje niso izvajali, je zaključek, da je mld. A. ogrožena zaradi morebitne odtujitve od očeta, logičen in življenjsko sprejemljiv ter nenazadnje glede na sodno prakso ustrezen.
Stališče, da samostojni stiki ne bi bili v korist, da pa so koristni stiki pod nadzorom, evidentno ni nasprotujoče.
Ker je prepoved približevanja nasprotnemu udeležencu po ZPND izrečena na način, da ne velja glede mld. A. v primeru določitve stikov v drugem sodnem postopku, ne drži utemeljevanje predlagateljice, da sta hkratna prepoved približevanja in določitev stikov pod nadzorom nezdružljiva ukrepa.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058776
ZIZ člen 226, 226/3.
zavračanje stikov - odtujevanje otroka - dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo - začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Sodišče prve stopnje je o tem, kako naj bi se kazale A. zdravstvene težave, zaslišalo tudi predlagateljico, in zaključilo, da njena izpoved zgolj potrjuje, da mati ne prepoznava potreb deklic, da sta obe pod njenim vplivom in ne dobita njenega pristnega dovoljenja za srečanje z očetom. Zaključilo je, da odgovornost za nastalo situacijo izvira iz predlagateljice in njenega ravnanja, saj svoje aktivnosti ne usmerja v spodbujanje srečanj, pač pa v njihovo preprečevanje. Ker deklice ni peljala na nikakršen zdravniški pregled oziroma predložila zdravniškega opravičila za njen izostanek s srečanja, kot ji je bilo naloženo z začasno odredbo, je sodišče prve stopnje predlagateljico (ponovno) denarno kaznovalo. Glede na povzete dejanske okoliščine je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je odgovornost za neudeležbo deklice na terapevtskem srečanju na materi, ki izostanka tudi ni izkazala z zahtevanim zdravniškim potrdilom. Pravilna je zato odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je predlagateljico za navedeno opustitev denarno kaznovalo in hkrati izreklo višjo denarno kazen za morebitne bodoče kršitve
Namen izdajanja soglasij upravnih organov je tudi varstvo javne koristi. Iz tega razloga je posebna predpostavka veljavnosti tovrstnih pogodb določena z zakonom. Zakon torej v primeru določenih pravnih poslov omejuje (če ne kar izključuje, npr. v primeru zavrnitve soglasja) avtonomijo volje pogodbenih strank. Pritožnik se zato ne more uspešno sklicevati na to, da OZ v 60. členu ne loči med zakonskimi in nezakonskimi pogoji. Celoten 60. člen OZ namreč samo v okviru dovoljene avtonomije pogodbenih strank omogoča, da pogodbeni stranki določita pravno dejstvo, ki sta ga sami (in ne po sili zakona) določili za predpostavko začetka učinkovanja pogodbe. Pritožbeno stališče upnika, da dosledno velja 60. člen OZ, je zmotno.
Regulacijska začasna odredba je sredstvo zavarovanja in ne sme nadomestiti rednega sodnega varstva. S predlogom za izdajo začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, lahko tožnik uspe, če je predlagano začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena. Sodišče prve stopnje je zato pravilno opozorilo na restriktiven pristop pri presoji pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe. Kot je pravilno zapisalo, se lahko izda le, če se izkaže, da bi brez nje pravno varstvo po tožbenem zahtevku izgubilo smisel. Pritožbeno sodišče zato v celoti pritrjuje pravilni presoji sodišča prve stopnje, v nadaljevanju pa odgovarja na posamezne pritožbene navedbe.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - neizkazanost pogoja - postopek zavarovanja z začasno odredbo - predlog za izdajo začasne odredbe - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - zavarovanje terjatve z začasno odredbo - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Če sodišče v postopku zavarovanja odloča o ugovoru zoper sklep, ki ga je samo izdalo, ni vezano na svoje prejšnje zaključke in pravna naziranja. Postopek za izdajo začasne odredbe postane kontradiktoren šele po vložitvi ugovora, in četudi ugovorni razlogi neposredno morda ne vplivajo na ugotovitve o obstoju tistih dejstev, na katera je sodišče prve stopnje oprlo svojo prejšnjo odločitev, je ta vpliv lahko posreden, saj sodišče šele po predstavitvi spornega razmerja z obeh plati pridobi širši in predvsem zanesljivejši vpogled v to razmerje. Na odločanje sodišča o predlogu za izdaje začasne odredbe lahko tudi odločilno vpliva časovna komponenta, t.j. ocena o nujnosti predlaganih ukrepov zavarovanja, ki primarno terja od sodišča tehtanje interesov in prizadetosti pravnega položaja obeh strank v primeru izdaje/neizdaje začasne odredbe, še preden je sodišče v zadostni meri seznanjeno z vsemi okoliščinami, ki bi mu omogočile polni preizkus zahtevanih predpostavk.
Slabo likvidnostno in premoženjsko stanje dolžnika lahko napotuje le na zaključek o objektivni nevarnosti za uveljavitev terjatve.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da vpis prepovedi razpolaganja z nepremičninami za lastnika pomeni določeno prikrajšanje, ki mu povzroči škodo, za katero ni mogoče avtomatsko sklepati, da je le neznatna, saj je pravica razpolaganja bistveni element lastninske pravice.
izdaja začasne odredbe - nedovoljenost zavarovanja
Tako imenovane odredbodajalne začasne odredbe niso dopustne. Če predlagana začasna odredba ni dopustna izkazanost pogojev iz 270. člena ZIZ ni pomembna.
Nasprotovanja odločitvam stečajnega upravitelja ali stečajnega sodišča zaradi morebitne njihove zmotnosti pa se uresničujejo znotraj samega insolvenčnega postopka s pravnimi sredstvi in na način, kot to določa ZFPPIPP. Obid teh na način, da bi pravdno sodišče poseglo vanje tako, da bi z začasno odredbo stečajnemu upravitelju začasno in drugače, kot mu je bilo to naloženo z odločitvijo stečajnega sodišča, onemogočilo razdelitev posebne razdelitvene mase, bi pomenilo nedopusten poseg v odločanje pristojnega (insolvenčnega) sodišča, lahko pa tudi poseg v neodvisnost sodnikov tega sodišča.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna ureditev spornega razmerja - varstvo med več posestniki - posestno varstvo - ureditvena začasna odredba - sodna praksa - vsebina regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - nenadomestljiva škoda
Predlagana začasna odredba v svoji vsebini anticipira končno odločitev oziroma njen del.
V starejši sodni praksi takšnih začasnih odredb ni bilo mogoče izdati. Po sprejemu odločbe Ustavnega sodišča RS Up-275/97 s 16. 07. 1998 pa je bila takšna sodna praksa spremenjena. Ustavno sodišče je tedaj opozorilo na možnost izdaje začasnih odredb, s katerimi se doseže takojšnjo ureditev spornega razmerja, tako imenovanih ureditvenih začasnih odredb. Terjatve oziroma pravice strank namreč lahko ogroža tudi možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. To pa je v primeru, da osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku sodnega postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali bi ji grozila sila. Tudi pri ureditvenih začasnih odredbah pa je Ustavno sodišče glede vprašanja, ali sme biti vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku, sprejelo kot pravilen restriktiven pristop – pojasnilo je, da „sme sodišče v izjemnih primerih izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje ... Z ustreznim restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" ter ob tehtanju interesov tudi nasprotne stranke - toženca, je mogoče zagotoviti, da bodo ureditvene začasne odredbe, katerih vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, ostale omejene le na nujne in ustavno upravičene primere.
Bistvo ureditvenih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, ko anticipirajo končno odločitev oziroma njen del, odločanje terja restriktiven pristop in njihovo omejitev na izjemne primere ter upoštevanje strogih pogojev, saj začasna odredba ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku. Drugače povedano: stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma nasilja ne bi ostalo brez pomena.
avtorsko delo - avdiovizualno delo - moralne avtorske pravice - uporaba avtorskega dela - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - soavtorji avdiovizualnega dela - filmska glasba - filmska glasba v avdiovizualnih delih - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - pravica do spoštovanja dela
Na avdiovizualnih delih pripada nedeljiva avtorska pravica vsem soavtorjem. Odločanje o uporabi takega dela pripada nerazdelno vsem soavtorjem, pri čemer posamezni soavtor tega ne sme preprečiti v nasprotju z vestnostjo in poštenjem (prvi in drugi odstavek 12. člena ZASP). Soavtorstvo nastane že v trenutku stvaritve dela. Avtorju pripada avtorska pravica na podlagi same stvaritve AVD (14. člen ZASP). Avtorska pravica kot celota ni prenosljiva (69. člen ZASP), kar pomeni, da posamezni soavtor ne more izstopiti iz skupnosti. Moralnih avtorskih pravic avtor ne more prenesti na druge osebe. Ostanejo pri posameznem soavtorju, uveljavlja pa jo lahko sam zase in ne pod režimom iz prvega odstavka 12. člena ZASP. Za materialne avtorske pravice pa velja drugi odstavek 12. člena ZASP, pri čemer lahko posamezni soavtor na druge soavtorje prenese svoje materialne avtorske in druge pravice avtorja, če ni ZASP drugače določeno (70. člen ZASP).
Plačilo kupnine ni predpogoj za vložitev tožbe za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, saj gre za samostojni zahtevek iz dvostranskega pravnega posla. Ali je tožnik plačal kupnino za obstoj verjetnosti tožnikove terjatve tako ni pravno odločilno.
začasna odredba v družinskih sporih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - dejanske okoliščine - sprememba ureditve stikov - obseg in način izvajanja stikov
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo zakonske predpostavke, ki so podlaga za izdajo začasne odredbe.
Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo povečalo obseg stikov, kot je bil določen z začasno odredbo z dne 25. 2. 2020. Tudi pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki temelji na mnenju CSD, da je nujno treba ohraniti stike med tednom, ker je za otroka bolj koristno, da očeta vidi večkrat za krajši čas in ne le enkrat na štirinajst dni, saj bi bilo v nasprotnem med dvema stikoma preveč prostega prostora, kar bi stresno delovalo na otroka.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga zakon ne definira, ampak ga v vsakem konkretnem primeru napolnjuje sodišče. Da pa to lahko stori, mora imeti na voljo konkretne trditve o takšni škodi, ki nastaja ali grozi in dokaze zanjo. Upnik konkretnih trditev v tej smeri ni ponudil. Ni zatrjeval (in za svoje trditve predložil dokazov), da gre za škodo, ki jo je oziroma jo bo težko nadomestiti. Materialna škoda, ki podjetju (morebiti) nastaja oziroma bi mu (morebiti) nastala v prihodnje, ker vsi delavci v bližini sedeža podjetja ne morejo parkirati svojih vozil, ne ustreza standardu težko nadomestljive škode iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki opravičuje izdajo ureditvene začasne odredbe. Že zaradi tega začasne odredbe na tej podlagi ni mogoče izdati in že zaradi tega so vsi pritožbeni ugovori v zvezi z razlogi v točki 7 obrazložitve neutemeljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00059345
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 14, 22, 23, 25, 76. ZIZ člen 15, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3, 278, 278/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
regulacijska začasna odredba - prepoved ravnanja - namen predlagane začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper začasno odredbo - verjetno izkazana terjatev - verjetnost nevarnosti nastanka nenadomestljive škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - neznatna škoda upnika - ustrezna trditvena in dokazna podlaga - sindikat - sindikalni zastopnik - sindikalna svoboda - sklic skupščine sindikata - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - pravica do sodnega varstva - pravica do pritožbe - zakoniti zastopnik pravne osebe - Poslovni register Slovenije - opravičba začasne odredbe
Glede vprašanja, kdo je zakoniti zastopnik pravne osebe, je treba slediti predvsem podatkom iz Poslovnega registra Slovenije pri AJPES.
Drži sicer, da je bila na dan izdaje sklepa o začasni odredbi, to je 18. 6. 2021, kot zakonita zastopnica upnika v AJPES vpisana dolžnica. Vendar pa to ne more biti odločilno. Bistveno je, da je bila za vložitev predloga za začasno odredbo aktivno legitimirana A. A., saj je bila ob njegovi vložitvi, dne 15. 6. 2021, kot zakonita zastopnica upnika v AJPES vpisana ona, da je bila prav tako A. A. glede na registrske podatke zakonita zastopnica upnika tudi že pred tem, vse od leta 2020, ter da ima spet status zakonite zastopnice upnika tudi danes, od 19. 6. 2021 dalje. Namen začasne odredbe je bil namreč preprečiti dolžnici zlorabe oziroma izvajanje aktivnosti v svojstvu zakonite zastopnice sindikata, čeprav to po registrskih podatkih od leta 2020 dalje, z izjemo enega samega dne, ni bila. Da je določene aktivnosti kot zakonita zastopnica sindikata na podlagi seje z dne 8. 6. 2021 dejansko izvajala, tudi za dolžnico ni sporno. Navedeno pa pomeni, da bi se povsem izničil zasledovani namen začasne odredbe s prepovedjo dolžnici izvajati aktivnosti kot sekretarka upnika, če bi odločilno težo pripisali okoliščini, da je bila v času od leta 2020 do danes en sam dan, to je 18. 6. 2021, kot zastopnica upnika v AJPES vpisana dolžnica. Glede na to, da je bila pred in po navedenem datumu kot zakonita zastopnica upnika vpisana A. A., vpisani podatki pa so v predmetnem postopku zavarovanja merodajni, se tako višje sodišče strinja, da je pogoj verjetnega obstoja terjatve upnika do dolžnika izpolnjen. Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno, s tem v zvezi podane obširne pritožbene navedbe o domnevni nezakonitosti sej in na njih sprejetih sklepov, ki so bili podlaga za vpis A. A. kot zakonite zastopnice upnika, pa, kot rečeno, na odločitev ne morejo vplivati.
Upnikove navedbe so v zadostni meri konkretizirane, saj je upnik natančno in določno pojasnil, zakaj bi mu nadaljnja aktivnost dolžnice povzročila nenadomestljivo škodo v smislu druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, oziroma večjo škodo v primeru neizdaje začasne odredbe, kot bi dolžnici nastala z izdajo le-te (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da se dolžnica v ugovoru glede tega niti ni mogla opredeliti. Drži sicer, da k predlogu za začasno odredbo priloženi dokazi niso v neposredni zvezi z zatrjevano nevarnostjo nastanka škode, vendar pa je že samo zase logično, da bi nezakonite aktivnosti dolžnice lahko povzročile takšne posledice, kot jih je v predlogu za začasno odredbo zatrjeval upnik. Povedano še drugače, že izkustveno je mogoče sklepati, da bi v primeru, če bi dolžnica izvajala aktivnosti v imenu upnika kot njegova sekretarka, čeprav to dejansko ni, upniku lahko prizadejalo takšno konkretno škodo, kot jo je zatrjeval v predlogu za začasno odredbo. Glede na povedano je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor tudi v zvezi s pogojema po drugi oziroma tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o stikih - starševska skrb - stiki med starši in otrokom - obseg stikov - režim izvajanja stikov
Pritožba ne upošteva, da so stiki v prvi vrsti pravica otrok, pritožba pa tudi ne navaja, da bi opisanemu časovnemu režimu predaje otrok na stike otroka nasprotovala oziroma, da bi bila iz tega razloga ogrožena.
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - obremenitev nepremičnin s hipoteko - razpolaganje z nepremičnino - pritožbene novote
Obremenitev enega solastniškega deleža nepremičnine s hipoteko, ne izkazuje odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja toženke s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Gole navedbe o obstoječem ekonomskem stanju toženke za izkazano konkretno subjektivno nevarnost niso dovolj.
Namen začasne odredbe ni v tem, da bi imela naravo sankcije za domnevno izvršena kazniva dejanja, niti ni začasna odredba sankcija za morebitne pravno ugotovljene nepravilnosti pri ravnanju katerekoli izmed strank v preteklosti v smislu civilnopravnih posledic, ampak je namenjena zavarovanju konkretnega dolžnikovega premoženja pred razpolaganji stranke postopka, ki bi s tovrstnimi ravnanji otežila upnikovo izvršitev vtoževane terjatve.
začasna odredba v zvezi z motenjem posesti - regulacijska začasna odredba - dejanska oblast nad stvarjo - nujnost izdaje začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - restriktiven pristop - konkretizacija nevarnosti - postavitev zapornice - dostop do nepremičnine - dostop z vozili - onemogočitev dostopa do nepremičnine
Motenjski spor že sam po sebi pomeni nekakšno zavarovanje dejanskega položaja. Zato je v takem primeru izdaja regulacijske začasne odredbe dopustna le v nujnih primerih, ko bi sicer zahtevano sodno varstvo za stranko brez izdane začasne odredbe izgubilo svoj pomen. Pri presoji utemeljenosti začasne odredbe je treba upoštevati vsakokratne dejanske okoliščine primera. V obravnavanem primeru gre za stavbo v centru mesta Ljubljane. V teh okoliščinah konkretnega primera bi po presoji pritožbenega sodišča šlo za težko nadomestljivo škodo le, če bi tožniki z verjetnostjo izkazali, da je ogroženo zdravje oz. življenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00057490
ZIZ člen 272. SPZ člen 33. ZPP člen 286.
motenjski spor - začasna odredba v zvezi z motenjem posesti - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - vzpostavitev prejšnjega stanja - prenehanje motenja - presoja verjetnosti obstoja terjatve - neplačilo računov - prekinitev dobave vode - protipravnost ravnanja - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - zakonitost odloka - odklop vode - priklop vodovoda - oskrba z vodo
Pravdni stranki lahko ves čas postopka navajata pravna stališča, prekluzija velja le za navajanje dejstev in dokazov ter uveljavljanje ugovorov pobota in zastaranja, nastopi pa po prvem naroku (prvi odstavek 286. člena ZPP).
Tožnica z motenjsko tožbo (33. člen SPZ) zahteva prenehanje prekinitve dobave vode do stanovanjske hiše, v kateri živi z družino, ter prepoved nadaljnjih takih ali podobnih motilnih ravnanj. Enako zahteva v predlogu za izdajo začasne odredbe. Gre za ti. regulacijsko začasno odredbo. Prvi pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe je, da upnik (v pravdi tožnik) za verjetno izkaže, da vtoževana terjatev obstoji ali da mu bo terjatev nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ).
Tožnica v konkretnem primeru ni izkazala, da gre za nesorazmeren poseg v njeno lastninsko pravico, zato ne gre za motilno dejanje.
Odlok v tretjem odstavku 42. člena določa, da mora upravljalec uporabnika, ki ne poravna računa za porabljeno vodo, opomniti in mu določiti dodaten rok plačila 15 dni ter ga opozoriti na posledice neplačila; po izteku roka za plačilo pa prekine dobavo vode brez dodatnega opozorila. Kdaj se prekine dobavo vode, določa tudi 45. člen Odloka: med drugim, če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden.
Da je Odlok nezakonit ali neustaven, tožnica ne zatrjuje argumentirano. Tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-156/98 ne izhaja, da so določbe odlokov, ki pooblaščajo dobavitelja vode, da v primeru neplačila za opravljene storitve prekine dobavo vode, neustavne.
Postopki izvršbe niso enakovredno nadomestilo ukrepu prekinitve oskrbe z vodo. V izvršbi dobavitelji v primeru neprostovoljnega plačila sicer ponavadi pridejo (vsaj delno) do poplačila, vendar gre za zamuden postopek, povezan s stroški. Izvršba tudi ne zagotavlja, da bo tožnica v bodoče plačevala svoje obveznosti v taki meri kot ukrep prenehanja dobave pitne vode. Če ji voda ne bo dobavljena, dolg tožnice vsaj naraščal ne bo. Ukrepa prekinitve dobave vode tako ni mogoče nadomestiti s sprožanjem izvršilnih postopkov.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - pravni status živali - zaščita živali
Poškodovanje oziroma pogin živali predstavlja težko nadomestljivo škodo. Živali v skladu s prvim odstavkom 15.a člena SPZ namreč niso stvari, temveč čuteča živa bitja, zato jih s položajem stvari ni mogoče enačiti. V skladu z istim določilom so posledično deležne posebne zakonske zaščite, pri čemer 3. člen ZZZiv ne dovoljuje, da bi se živalim brez utemeljenega razloga povzročalo trpljenje, bolezen ali smrt ali da bi se živalim povzročalo trpljenje, ki se mu je mogoče brez večjih tehničnih težav in nesorazmernih stroškov izogniti. Škode, ki bi pri tem nastala (ravno zaradi posebnega pravnega statusa živali), se ne da nadomestiti materialno, ne glede na vrsto in pasmo živali.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost izkaza obstoja terjatve - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - očitno izmikanje - nesklenitev pogodbe - oglaševanje prodaje stanovanj - objektivna nevarnost
Izmikanje izpolnitvi obveznosti po sklenjeni predpogodbi (v smislu zatrjevanjega izogibanja komunikaciji, neodzivnosti dolžnice ter prelaganja dogovarjanja o realizaciji predpogodbe in sklenitvi pogodbe) neposredno kaže tudi na nevarnost, da bo uveljavitev terjatve kasneje onemogočena oziroma otežena.