Banka sme pravni osebi kadarkoli odpovedati okvirno pogodbo o plačilnih storitvah, kljub temu pa mora nadaljevati tiste posle, ki jih ni mogoče odlašati, dokler naročitelj nima možnosti prevzeti skrbi zanje.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00053454
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.. ZDR-1 člen 113, 113/3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek težko nadomestljive škode
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožnik z zatrjevanjem, da mora preživljati brezposelno ženo in otroka ter plačevati stanovanjske kredite, ni izkazal pogoja za izdajo začasne odredbe iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, da je začasna odredba potrebna, da prepreči nastanek nenadomestljive škode. Pravilno je stališče, da škoda zaradi nenadne brezposelnosti (izpad dohodka) sama po sebi ni nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda, saj bo v primeru uspeha s predmetnim individualnim delovnim sporom tožnik lahko uveljavil vse pravice iz delovnega razmerja za nazaj. Na opredelitev škode kot nenadomestljive oziroma težko nadomestljive ne vplivajo obveznosti iz naslova stanovanjskega kredita niti dejstvo, da bo do eventualne povrnitve nastale škode v okviru prisojene reparacije prišlo šele v prihodnosti. Ker že ta pogoj za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen, izdaja regulacijske začasne odredbe glede na sodno prakso in prakso Ustavnega sodišča ni mogoča, glede na to presoja obstoja dodatnega pogoja možnosti vzpostavitve prejšnjega stanja (reverzibilnosti) s strani pritožbenega sodišča ni bila potrebna.
ZIZ člen 268, 273, 273/1. SPZ člen 26, 26/1. ZDR-1 člen 34.
zavarovanje terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zvezi z motenjem posesti - posestno varstvo - motenje posesti premičnine - posest motornega vozila - namen izdaje začasne odredbe - prepoved bodočega motenja - ravnanje z nepopolnim predlogom za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - posestnik - imetnik - upoštevanje delodajalčevih navodil - sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe - nesklepčnost predloga
Pri presoji utemeljenosti predloga mora sodišče poleg materialnopravnih pogojev presoditi tudi to, ali predlagano zavarovanje lahko doseže cilj zavarovanja. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da predlagana začasna odredba za tožnika ne bo imela nobenega učinka. Z njo namreč namen zavarovanja ne bo dosežen. Kot tožnik sam pojasnjuje v pritožbi, želi z začasno odredbo doseči začasno ureditev razmerja tako, da se vzpostavi prejšnje stanje, to je, da mu toženka vrne posest vozila. Tega pa mu predlagana začasna odredba ne omogoča, saj toženki ne nalaga aktivnega ravnanja v smislu vrnitve posesti vozila, ampak prepoveduje (pa še to povsem nekonkretizirano) le „vsakršno“ motenje oziroma onemogočanje posesti vozila. Ker sodišče tudi v postopku izdaje začasne odredbe odloča le v mejah predloga, konkreten pa kot rečeno ni tak, da bi bil z njim dosežen cilj, ki ga z zavarovanjem zasleduje tožnik, je odločitev o njegovi zavrnitvi pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00051883
DZ člen 157, 157/2, 161.. ZNP-1 člen 100.. ZIZ člen 15.
začasna odredba v družinskih sporih - varstvo koristi otroka - visoka ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih
Sodišče izda začasno odredbo le v izjemnem položaju, kadar je varstvo koristi otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sklepa, da hčerka udeležencev z vidika varstva in vzgoje ni ogrožena.
priposestvovanje služnostne pravice - začasna odredba - prosta presoja dokazov
Glede na načelo proste dokazne ocene (drugi odstavek 213. člena ZPP), ki velja tudi v postopkih zavarovanja (239. in 15. člen ZIZ), so neutemeljene pritožbene trditve, da aerofoto posnetek ne more nadomestiti ogleda in s takšnim zatrjevanjem očitano zmotno ugotovitev takšnega dejanskega stanja sodišča prve stopnje.
motenje posesti - začasna odredba - motilno dejanje - ponavljajoče se motilno dejanje - vodovodna napeljava - pogoji za začasno odredbo - prepoved bodočega motenja
Nepravilna je ocena in ugotovitev sodišča, da predlagano zavarovanje prepovednega dela predloga ni potrebno. Izdana začasna odredba namreč tožencem neposredno nalaga le določeno ravnanje. Zavrnjena pa je v delu, ki bi tožencem nalaga dolžnost opustitve smiselno enakih motilnih bodočih ravnanj. Pritožniku je treba pritrdi, da je njegov pravni položaj na ta način začasno zavarovan le delno.
Tožnica zatrjuje obligacijsko pravico do A. d. o. o. - v stečaju, iz sosledja tožb pa izhaja, da je njen končni cilj, torej cilj vseh teh zaporednih izbrisnih tožb, da bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato njen obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan. Ob zaporednem odsvajanju spornih nepremičnin, najprej z A. d. o. o. na B. d. o. o., nato na prvo toženko in končno na drugo toženko, je to tudi edino pravno varstvo, ki se ga tožnica lahko posluži, da bo dosegla vsaj delno poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika iz spornih nepremičnin.
Zato se višje sodišče strinja s tožnico, da je verjetno izkazala, da so bile vse te pogodbe sklenjene z nedopustno podlago - oškodovanja upnikov A. d. o. o. - v stečaju, s čimer je verjetno izkazano, da so te pogodbe nične in niti kupnine niso plačane. Toženki pa s svojimi pomanjkljivimi navedbami te verjetnosti nista uspeli omajati.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - restriktiven pristop - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - največja korist otroka
Zgolj želja deklic, da bi živeli pri očetu, ob očitnem pomanjkanju komunikacije med staršema, ne zadošča za sklep, da sta deklici pri nasprotni udeleženki ogroženi, zaradi česar bi bila potrebna takojšnja intervencija sodišča za izdajo začasne odredbe o drugačnem zaupanju mladoletnih deklet v vzgojo in varstvo. Pravice otroka do izražanja svojih stališč se ne sme razlagati tako, da bi otroku dejansko dala brezpogojno pravico veta brez upoštevanja drugih dejavnikov in preizkusa, s katerim se določi največja otrokova korist.
ZIZ člen 272. ZGD-1 člen 281, 281/5, 481, 481/1, 481/3, 481/4, 481/7.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - prenos poslovnega deleža tretji osebi, ki ni družbenik - družbena pogodba - soglasje družbenikov za prenos poslovnega deleža - soglasje nadzornega sveta - prednostna pravica - predkupna pravica - razlaga spornih določil pogodbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - potrebnost izdaje začasne odredbe - primernost sredstva zavarovanja - nenadomestljiva škoda
V skladu z določbo sedmega odstavka 481. člena ZGD-1 lahko družbena pogodba določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja. V konkretnem primeru družbena pogodba take določbe ne vsebuje.
Stališče pritožnice, da bi moralo biti v družbeni pogodbi tožene stranke, v primeru dopustne prodaje poslovnih deležev tretjim osebam, to tudi izrecno določeno, je materialnopravno zmotno. Ne izhaja pa niti iz drugih določb družbene pogodbe v zvezi s prednostno pravico družbe kot mogoče pridobiteljice lastnega poslovnega deleža in v zvezi s pravicami ostalih družbenikov.
Predlog za izvršbo za izterjavo bodočih preživninskih terjatev po 106. členu ZIZ in predlog za izdajo predhodne odredbe po 259. členu ZIZ predstavljata različna med seboj neodvisna pravna instituta. Bistvena razlika med obema institutoma je v njunem učinku. Na podlagi sklepa po 106. členu ZIZ se rubež in hkrati izplačilo s strani dolžnikovega dolžnika opravi šele ob zapadlosti vsakega posameznega obroka. Na podlagi sklepa o predhodni odredbi za zavarovanje bodočih preživninskih terjatev pa sme dolžnikov dolžnik že ob prejemu sklepa o izvršbi zarubiti dolžnikova sredstva v višini celotnega zneska vseh bodočih preživninskih terjatev, za katere je dovoljeno zavarovanje, vendar posameznih zneskov ob njihovi zapadlosti ne sme izplačati upniku, vse dokler za njihovo izterjavo ni dovoljena izvršba.
Namen izdaje predhodne odredbe po 259. členu ZIZ je torej prav možnost tudi zavarovanja terjatev iz bodoče izvršbe dovoljene na podlagi 106. člena ZIZ.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazan obstoj terjatve - spregled pravne osebnosti - prenos dejavnosti na novoustanovljeno družbo - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - razpolaganje s premoženjem - subjektivna nevarnost
Poleg verjetnega obstoja terjatve mora upnica izkazati še drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, to je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Pri tem mora dokazati tako dolžnikova dejanja kot vzročno zvezo, ki jo bodo ta dejanja imela na možnost izvršbe, pri čemer gre za dejstva iz sfere dolžnika. Pravna teorija in sodna praksa sta že večkrat zavzeli stališče, da redno razpolaganje s premoženjem ponavadi ne konstituira pogoja subjektivne nevarnosti, medtem ko izredno in nepojasnjeno razpolaganje (ki vsaj v splošnem poteka v smeri onemogočanja oziroma izogibanja uveljavitvi terjatve upnikov, pri čemer ni nujno, da gre za izogibanja prav konkretni terjatvi) najverjetneje že kaže na obstoj subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
Pri tem je potrebno, da se konkretno dolžnikovo ravnanje subsumira pod zakonski pojem razpolaganja s premoženjem in če ne obstaja katerikoli del pogoja, ni pogojev za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je glede obstoja subjektivne nevarnosti ugotovilo, da sta dolžnika z zastavno pravico obremenila svoja poslovna deleža, pri tem pa nista izkazala za kakšne namene sta pridobila kredit, ki sta ga zavarovala z zastavno pravico. Svojo odločitev je oprlo na sklepa Okrožnega sodišča v Kranju Srg 2020/9276 z dne 1. 4. 2020 o vpisu sprememb pri subjektu D. d.o.o. in Srg 2020/39588 z dne 13. 11. 2020. Takemu zaključku pa ni mogoče slediti, saj sodišče ni pojasnilo zakaj meni, da gre za izredno razpolaganje dolžnikov s svojim premoženjem, ki vsaj v splošnem poteka v smeri onemogočanja oziroma izogibanja uveljavitvi terjatve upnikov, še posebej ob dejstvu, da sta bili v času odločanja o ugovoru, zastavni pravici že izbrisani. Na obstoj subjektivne nevarnosti za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne kaže prenos dejavnosti na drugo družbo, saj gre v tem primeru za dokazovanje obstoja verjetnosti terjatve in ne subjektivne nevarnosti.
V obravnavani zadevi je predlagana začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve, s katero naj bi bila tožencu zapovedana izročitev nepremičnine tožnici v neposredno (so)posest in souporabo. V primeru takšne začasne odredbe pa mora sklep o začasni odredbi vsebovati tudi določilo o denarni kazni za primer njene kršitve (drugi odstavek 226. člena ZIZ) .
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00059011
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 182. OZ člen 46, 49, 557, 564.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - izključujoči se zahtevki - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - oporoka - kasnejše razpolaganje s pogodbo - izročilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe - zmota - prevara - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti - ničnost pogodbe - oderuštvo - kršitve določb pravdnega postopka - vročitev predloga za izdajo začasne odredbe - nevročitev - predlog za izdajo začasne odredbe - dokazna ocena - stiska - bolezen - smrt očeta
Tožnica je podala primarni zahtevek in tri podredne zahtevke. Sodišče prve stopnje je sklep o zavarovanju izdalo, ker je ugotovilo, da so podani pogoji za zavarovanje zadnjega podrednega zahtevka, to je na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi oderuštva. Pri tem je spregledalo, da ni mogoče ločeno obravnavati pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje primarnega in podrednega zahtevka, ter da je v primeru eventualne kumulacije v postopku zavarovanja bistveno, ali sta zahtevka izključujoča. V obravnavani zadevi se zahtevki medsebojno izključujejo, namreč če bi sodišče po primarnem zahtevku izročilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju razveljavilo zaradi prevare in zmote, potem pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju ne bi bilo mogoče ugotoviti ničnosti. Prav ima zato pritožba, da je sodišče bistveno kršilo postopkovne določbe, saj ne sklep o začasni odredbi, ne izpodbijani sklep, nimata razlogov o verjetnem obstoju terjatve za primarni zahtevek in prva dva podredna zahtevka.
V postopku zavarovanja je obligatorno le vročanje ugovora upniku v odgovor.
Pri odločanju o tožnikovem ugovoru in posledično o veljavi izdane začasne odredbe, bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da bo začasno odredbo s prepovedjo razpolaganja in obremenitve za celotno nepremičnino dopustno izreči le v primeru, če bo podan verjeten obstoj terjatve po primarnem zahtevku, saj se podredni zahtevki nanašajo le na eno ali drugo pogodbo.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - stiki otroka s staršem - sprememba ureditve stikov - začasna ureditev stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - postopek za izdajo začasne odredbe - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Neutemeljen je očitek o pomanjkljivosti mnenja CSD. Ni podlage, ki bi pristojni CSD zavezovala, da pridobiva (tudi) poročila terapevtskih inštitutov.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00051190
ZIZ člen 272, 272/2. SPZ člen 212.
regulacijska začasna odredba - predlog za začasno odredbo - zavrnitev izdaje začasne odredbe - motenje posesti - posestno varstvo - pravica do izjave - nedenarna terjatev - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zavarovanje upnikove terjatve - služnostna pravica - izvrševanje služnosti - konfesorna tožba - učinek sklepa o začasni odredbi
Ni mogoče govoriti o kvalitativni vezi med tožbenim predlogom in predlogom za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da upnik z začasno odredbo ne more doseči zavarovanja, ki mu ga ne bi dajala niti sodba, če bi bilo z njo ugodeno tožbenemu zahtevku.
Kljub temu, da je sodišče predlog tožnikov zavrnilo, pa ti ne ostajajo brez sodnega varstva. Na razpolago imajo zahtevek za posestno varstvo, saj ni nobenega dvoma, da imetnik služnosti, ki izvršuje posest služeče stvari, uživa posestno varstvo enako kot ga uživa vsak drug posestnik.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00050465
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 158, 161. ZNP-1 člen 108.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - odločanje o stikih z otrokom - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - nižji dokazni standard
Začasne odredbe so namenjene urejanju izjemnih položajev, ko ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Za izdajo začasne odredbe ne zadošča, da je odločitev otrokom v korist, ugotoviti je treba njihovo ogroženost. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tega ni storilo. Odločitev je sprejelo preuranjeno.
Nujnost hitre izvedbe postopka za ugotavljanje pogojev za izdajo začasne odredbe ne upravičuje sodišča, da ne pretehta vseh, za začasno ureditev razmerja relevantnih navedb in predloženih oziroma zbranih dokazov. Za izpolnitev dokaznega standarda verjetnosti pri dokazovanju ogroženosti otroka ne zadostujejo zgolj navedbe, stranka mora za svoje trditve predlagati dokaznemu standardu verjetnosti ustrezne in primerne dokaze.
Mnenja CSD imajo v postopkih za varstvo koristi otroka posebno težo. CSD je v postopku udeležen kot strokovnjak in v javnem interesu, njegovo mnenje je mogoče enačiti z izpovedbo izvedene priče. Ker v mnenju CSD sodišče ni imelo opore za izdajo začasne odredbe, bi jo lahko izdalo le, če bi presodilo, da z ustreznimi dokazi podprte navedbe udeležencev o dejstvih, ki so relevantna za odločitev glede izdaje začasne odredbe, pretehtajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00051420
ZIZ člen 9, 9/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 58, 58/3, 164, 239, 266, 266/1, 272, 275, 275/2, 277, 277/2, 278, 278/1, 278/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 274, 274/1, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 339/2-14, 362, 362/2. ZMZPP člen 12, 12/1, 63, 63/1, 88, 94, 94/1. Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 6.
začasna odredba - spor z mednarodnim elementom - švicarsko pravo - priznanje tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - pravilnost vročitve - načelo enakosti - primernost roka - litispendenca - litispendenca pred tujimi sodišči - mednarodna litispendenca - res iudicata - spremenjene okoliščine - pogoji za izdajo začasne odredbe - delitev skupnega premoženja zakoncev - razveza zakonske zveze - izkaz nevarnosti - objektivna nevarnost - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - skrivanje in odtujevanje premoženja - določitev varščine - opravičba začasne odredbe - predlog dolžnika za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj v zvezi z začasno odredbo - napotilo pritožbenega sodišča
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oziroma predhodna odločitev o zavrnitvi takega predlog ni ovira za vložitev novega predloga za izdajo začasne odredbe, če je ta utemeljevan spremenjenimi, objektivno novimi dejanskimi okoliščinami, ki ob vlaganju prvega predloga za izdajo začasne odredbe še niso obstajale.
V evropskem prostoru v mednarodni pravni teoriji je večinsko uveljavljeno stališče, da pravilo litispendence za začasne ukrepe z mednarodnim elementom ne velja in je zaradi vzpostavljene dvotirnosti mogoče zahtevati več ukrepov pri sodiščih različnih držav (glede na pravila o izključni pristojnosti), saj tuje sodišče ne more določiti uporabe prisilnih sredstev, da bi to zavezovalo tudi slovensko sodišče. Dokler tuja sodna odločba ni priznana, na območju Republike Slovenije ne učinkuje kot pravnomočna sodba in se vprašanje pravnomočno razsojene stvari lahko izpostavi šele po uspešnem priznanju tuje sodne odločbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se za premoženjsko pravna razmerja med strankama, ki sta ruska državljana z zadnjim skupnim prebivališčem v Švici, ne uporablja slovensko, temveč švicarsko pravo.
Upnica je uspela verjetno izkazati, da dolžnikovi poslovni deleži v družbah predstavljajo skupno premoženje upnice in dolžnika, ki je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, dolžnik pa v ugovoru ni podal nobenih navedb, da bi bilo predmetno premoženje pridobljeno z dedovanjem ali brezplačno, zaradi česar naj skladno z relevantnim švicarskim pravom ne bi predstavljalo skupnega premoženja strank.
Upnica je izkazala, da je pred švicarskim sodiščem vložila tožbo za razvezo zakonske zveze, v okviru katere bo sodišče odločalo tudi o delitvi skupnega premoženja zakoncev.
Upnica lahko utemelji potrebnost začasne odredbo na premoženju, ki je v Sloveniji, tudi z dolžnikovim ravnanjem s skupnim premoženjem nasploh, torej tudi tistim, ki je v tujini, in razpolaganje s premoženjem v tujini v takem primeru predstavlja trditveno podlago v okviru zakonskega dejanskega stanu iz 272. člena ZIZ. Upnica v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe izčrpno in natančno opredeljeno pojasnila številna dolžnikova ravnanja, ki kažejo na njegovo razpolaganje s premoženjem.
Upnica je izpolnila tudi drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, saj je izkazala, da bi bila realizacija njene terjatve iz naslova skupnega premoženja na poslovnih deležih v primeru odtujitve tega premoženja tretjim osebam onemogočena oziroma precej otežena, konkretna objektivna nevarnost za to pa izhaja iz izkazanih dolžnikovih razpolaganj oziroma poskusov razpolaganj s preostalim skupnim premoženjem v tujini (dvigi visokih zneskov z bančnega računa, prikrivanje informacij, zavrnitev ali zavlačevanje posredovanja podatkov o premoženju) ter dolžnikovih razpolaganj z že razdeljenim premoženjem. Izdana začasna odredba upošteva tudi načelo sorazmernosti, saj zadeva zgolj omejitev z razpolaganjem s poslovnimi deleži v družbah v Sloveniji, ki predstavljajo le manjši del skupnega premoženja.
Smisel varščine kot pogoja za izdajo začasne odredbe po 275. členu ZIZ je v možnosti dolžnika, da dobi v čim krajšem času in s čim manjšimi težavami povrnjeno škodo, ki bi mu nastala zaradi neutemeljene ali neupravičene začasne odredbe. Trditveno in dokazno breme glede višine škode, ki bi lahko dolžniku nastala z izvršitvijo začasne odredbe, je na dolžniku, saj je slednjemu po naravi stvari to lažje dokazati oziroma ima lažji dostop do podatkov glede škode, ki bi jo utegnil utrpeti z izdajo začasne odredbe.
Če je začasna odredba izdana v času, ko je postopek za uveljavitev terjatve že v teku, po naravi stvari opravičba ni več potrebna. „Napaka“ pri napotitvi k opravičbi začasne odredbe je bila posledica kompleksnosti in zapletenosti celotne zadeve zaradi mednarodnega elementa, to pa po stališču sodne prakse in pravne teorije ne more imeti usodnih posledic za veljavnost začasne odredbe.
zavarovanje terjatve - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - pritožbeni rok v postopku izdaje začasne odredbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odlog izvršbe - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - prepozen predlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče obrazložiti, zakaj je določilo pritožbeni rok 8 in ne 15 dni, s čimer naj bi storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Prvič, napačno določen pravni pouk, četudi bi se sodišču prve stopnje pripetil, ne more pomeniti absolutne bistvene kršitve določb postopka, temveč kvečjemu relativno kršitev. Drugič, noben predpis ne določa, da bi morala sodna odločba vsebovati obrazložitev, zakaj je sodišče določilo pritožbeni rok, kot je zapisan v pravnem pouku (in določen v zakonu). In tretjič, pritožbeni rok v postopkih zavarovanja znaša 8 dni (tretji odstavek 9. člena v zvezi z 239. členom ZIZ), torej je pritožbeni rok določen pravilno.
namen regulacijske začasne odredbe - stiki staršev z otrokom - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo vse okoliščine primera in pravilno zaključilo, da ni podana tista stopnja ogroženosti otroka s strani matere, ki bi upravičevala takojšnje ukrepanje sodišča z izdajo začasne odredbe v smeri širitve sedaj že ustaljenega načina poteka stikov med otrokom in očetom, z občasno nočitvijo, prav tako pa pravilno zaključilo, da se ogroženost mld. A. zaradi selitve v tujino tekom dokaznega postopka na ravni verjetnosti ni potrdila, zaradi česar je predlog toženca tudi v tej smeri zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00052131
OZ člen 255, 255/1, 255/2. ZIZ člen 272, 272/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačnost pravnega dejanja - razpolaganje s premoženjem družbe - namen skleniti pogodbo - objektivni in subjektivni pogoj - oškodovanje upnikov - dejanje storjeno v škodo upnikov - izdaja začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - poslovanje družbe - običajni pravni posli - poslovni namen pogodbe
Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.
Izpodbijanje dejanj pomeni odstop od temeljnega načela, da je obligacijsko razmerje razmerje med strankama, zato določeni pogoji zahtevajo ozko razlago, vendar pa razlaga ne more biti tako ozka, da bi to izvotlilo pravico upnikov, da se poplačajo iz premoženja dolžnika (v primeru, ko ta prav po začetku pravde, v kateri upnik od dolžnika zahteva plačilo določenega zneska, odsvoji svoje premoženje).