DZ člen 151, 151/2, 151/3, 157, 157/2, 157/3, 161.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - stiki - nadzorovani stiki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - varstvo koristi otroka
Glede na trditve, ki jih je upnik podal v predlogu za izdajo začasne odredbe glede ogroženosti mld. otroka, je zaključek sodišča prve stopnje, da ta ogroženosti otroka, kot pogoja za izdajo začasne odredbe tudi glede zaupanja mld. otroka v varstvo in vzgojo, ni izkazal, pravilen.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9/6, 33, 33/1, 33/1-4, 239, 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. ZS člen 83, 83/3, 83/3-5, 83a. ZPP člen 365, 365-1. SPZ člen 99.
regulacijska začasna odredba - pravni standard - nastanek težko nadomestljive škode - premoženjska škoda - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nujna zadeva - napačen pravni pouk - nesuspenzivnost pritožbe
Tožnik ne more uživati sodnega varstva z ureditveno začasno odredbo zgolj zato, ker mu ni omogočen dostop po poti, po kateri želi dostopati, oziroma, ki je zanj najugodnejša. Užival bi ga lahko le v primeru, da bi z verjetnostjo izkazal, da mu traktor na omenjeni poti onemogoča edini dostop do hiše v kateri biva, oziroma na kateri mora izvesti nujno potrebna krovska dela.
Pritožbena argumentacija, da je regulacijska začasna odredba lahko izdana tudi v primeru, če je izpolnjena (le) predpostavka iz 3. alineje drugega 272. člena ZIZ ali predpostavka iz tretjega odstavka 270. člena v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ, je nezdružljiva s samim namenom ureditvene začasne odredbe.
Pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost odločitve ob upoštevanju dejanskega stanja ob izdaji izpodbijanega sklepa.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046746
DZ člen 161, 170, 170/1, 170/3.
začasna odredba o stikih - predlog za izdajo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - določitev stikov s sodno poravnavo - epidemija - onemogočanje stikov z očetom - ponovna vzpostavitev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - urejanje stikov z otrokom preko CSD - pristojnost centra za socialno delo - načrt pomoči družini in otroku
Strokovno usposobljeno osebje CSD vzpodbuja uporabnike, da z lastnimi močmi in s pomočjo drugih institucij ter ljudi spoznajo svojo situacijo in iščejo ustrezne rešitve. Vendar pa je skladno s Kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu treba spoštovati odločitve posameznikov. Ti morajo biti o oblikah pomoči poučeni in seznanjeni z različnimi možnostmi, kar je naloga CSD. Vendar pa se uporabnik sam odloči, ali bo pomoč CSD sprejel. Nikakor pa ne more sodišče CSD naložiti, naj nasprotni udeleženki proti njeni volji nudi psihosocialno pomoč. Za kaj takega v zakonodaji ni podlage.
DZ člen 157, 157/2, 161, 163, 163/1. ZIZ člen 273b.
premoženjska razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - največja korist otroka - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - obseg in način izvajanja stikov - omejitev pravice do stikov - začasno omejevanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost, če ni kakšnih konkretnih razlogov, ki narekujejo omejitev ali prepoved stikov. Za kakršnokoli omejitev stikov mora biti podan nek stvarno utemeljen razlog. Izhaja se iz tega, da ima otrok z obema staršema stike, ker je to zanj koristno oziroma nujno in brez česar je njegova korist načeloma ogrožena.
Z novelo ZIZ-M, ki velja od 27. 3. 2021, je bil uveljavljen nov 273.b člen, po katerem zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046176
DZ člen 154, 154/1, 156, 157, 171, 174, 178. URS člen 54.
odvzem otroka staršem - namestitev otroka v rejniško družino - ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev starševske skrbi - ureditev stikov med starši in otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - ogroženost otroka - fizično nasilje - varstvo koristi otroka
Pritrditi je treba pritožbeni kritiki izpodbijane odločitve, ko sodišče kljub ugotovitvi o obstoju velike bojazni, da bi lahko nasprotna udeleženca otroka s stika odpeljala neznano kam, stikov ni določilo ob nadzoru strokovnih delavcev CSD. Samovoljno odpeljanje otroka neznano kam nedvomno predstavlja ogrozitveno dejanje za otrokove koristi.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo pravilno stališče, da terjatev ni verjetno izkazana. Razlogi v prid ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožniku s strani toženke - delodajalca, nezakonita, namreč v tej fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Tožnik takšni presoji neutemeljeno oporeka in se sklicuje na 8. člen ZPP, ki ureja prosto presojo dokazov. Dokazni standard gotovosti velja za vsebinsko odločanje v pravdnem postopku, ne pa za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, kot jasno izhaja iz zgoraj povzetih določb ZIZ.
STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046186
SPZ člen 24, 25, 33, 33/1, 33/3. ZKZ člen 4.
motenje posesti - posestno varstvo - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - upravna odločba - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - protipravnost - zloraba pravice - pravica do posesti - način izvrševanja posesti - raba nepremičnine - varstvo javnopravnih interesov - pogoji za začasno odredbo
Pri zlorabi pravice se pravno dopustno in pravno prepovedano prepletata. Zlorabo pravice ni mogoče enačiti s čisto pravno kršitvijo, čeprav drži, da je zloraba sama po sebi prepovedana. Na drugi strani je treba upoštevati, da se zloraba vendarle oslanja na pravno dovoljeno izvrševanje pravice, zato je treba ravnanja upravičenca celovito ovrednotiti in enako tudi upravičenja tretjega, ki se sklicuje na nedovoljen poseg v njegova upravičenja zaradi zlorabe pravice.
Sodišče je vezano le na izrek upravne odločbe, ne pa na razloge iz obrazložitve ali na predhodna vprašanja, na podlagi katerih je upravni organ sprejel odločitev, ker le izrek odločbe določa in ureja obstoj ali neobstoj pravice in pravnega razmerja. To pomeni, da je sodišče vezano na odločitev upravnega organa o glavni stvari.
Domet upravne odločbe ni omejen zgolj na ureditev javnopravnega razmerja med državo in toženko, marveč vpliva tudi na način izvrševanja posesti na spornem delu nepremičnine, ki se ne sme uporabljati kot parkirišče.
Toženka bi morala pri izpolnitvi dolžnostnega ravnanja izbrati tistega, ki bi v najmanjši meri posegal v posestne pravice pritožnikov in ki bi hkrati zadostil obveznosti, kot ji je naložena z upravno odločbo.
Ker tožeča stranka ni s stopnjo verjetnosti izkazala pogojev iz drugega oziroma tretjega odstavka 270. člena ZIZ, niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med otrokom in starši - začasna ureditev stikov - sprememba izvajanja stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - konfliktnost med starši
Starša sta se za trenutno izvajanje stikov dogovorila v sporazumu na način, ki omogoča, da deklica ohranja občutek medsebojne čustvene povezanosti in pripadnosti obema staršema. Stiki so dogovorjeni tako, da oče lahko sodeluje pri vzgoji deklice in po svojih zmožnostih poskrbi za hčerko tudi v času, ko zboli, kadar mati zaradi strahu pred izgubo zaposlitve tega ne zmore. Starši in otrok tako ohranjajo trajno vez in skrb za otroka, kar je v dekličino največjo korist. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog, da bi z začasno uredbo že tretjič med razveznim postopkom staršev spremenilo trenutni način izvajanja stikov, je pravilna. V primeru, da bi sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo, bi to lahko pomenilo prejudiciranje odločitve o glavni stvari. Oče ima z deklico redne stike, ki včasih ne potekajo tako, kot bi si želel, ker je odnos med njim in bivšo partnerico konflikten, a zgolj to, kadar otrok ni ogrožen, ne predstavlja razloga za izdajo ureditvene začasne odredbe.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - neznatna škoda - slabo premoženjsko stanje - blokada transakcijskega računa
Tožeči stranki neutemeljeno navajata, da ima tožena stranka več kot 2,000.000,00 EUR letnega prometa in ves denarni tok preko edinega odprtega TRR, da z blokado 132.234,90 EUR ne bi utrpela škode, saj bi lahko normalno poslovala. Uveljavljani znesek ne more prestavljati neznatne škode v okoliščinah tega primera, ko tožeči stranki gradita začasno odredbo ravno na objektivnih okoliščinah slabega premoženjskega stanja.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00047252
ZDSS-1 člen 43, 43/1.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3.. ZDR-1 člen 89, 89/3, 89/4, 89/5, 118.. ZJU člen 156a, 156a/1.. ZPP člen 270, 270/3.
začasna odredba - verjetnost terjatve - težko nadomestljiva škoda - zavarovanje nedenarne terjatve - ustavna odločba
Neutemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da je tožničin pravni položaj že varovan s tem, da je Ustavno sodišče RS zadržalo učinkovanje nove zakonske ureditve in na tej podlagi izdanih odpovedi pogodb o zaposlitvi in zato ni razlogov za izdajo začasne odredbe v konkretnem tožničinem primeru. Ustavno sodišče RS je s sklepom U-I-16/21 zadržalo izvrševanje tretjega, četrtega in petega odstavka 89. člena ZDR-1 ter 156. a člena ZJU, in sicer do dokončne odločitve Ustavnega sodišča RS. Zadržalo je tudi učinkovanje vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, izdanih na podlagi tretjega odstavka 89. člena ZDR-1 in prvega odstavka 156. a člena ZJU. Ustavno sodišče RS je v svoji obrazložitvi sklepa zapisalo, da izpodbijana ureditev določa nov poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da so predlagatelji izkazali neposredno in konkretno ogroženost pravic delavcev, za katere je še posebej značilna težja zaposljivost ter odpoved ne bi pomenila le izgube zaposlitve, ampak tudi konec njihove poklice kariere. Ustavno sodišče je tudi navedlo, da bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem morebiti protiustavne zakonske ureditve, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve Ustavnega sodišča RS njeno izvrševanje zadrži in bi se v presoji pokazalo, da niso protiustavne, kar bi povzročilo le to, da bi se odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi izpodbijanih določb preložile na poznejši čas, kar pa samo po sebi ne bi pomenilo posebej upoštevanih škodljivih posledic za delodajalce.
Sodišče v postopku izdaje začasne odredbe ne more nalagati drugemu sodišču, kako naj v posameznem postopku odloči oziroma ne odloči in kako naj postopa. V obravnavanem primeru, ko gre za izdajo začasne odredbe pred vložitvijo tožbe v gospodarskem sporu, pravdno sodišče ne more posegati v (tudi že pravnomočne) odločitve stečajnega sodišča, saj bi bilo to v nasprotju z načelom prirejenosti postopkov.
Otroka je mogoče ločiti od staršev proti njihovi volji le, če to zahteva otrokova korist oziroma, če starša ne živita skupaj. To izhaja iz smisla določb DZ, pa tudi iz duha konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki jo je ratificirala Republika Slovenija.
OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
publicijanska tožba (actio publiciana) - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - objektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - subjektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je predlog za začasno odredbo zavrnilo zato, ker je štelo, da ni podan objektivni pogoj (odškodovanja upnikov) po 2.drugem odstavku 255. člena OZ. Pri tem je opustilo presojo zgoraj predstavljenih pravno pomembnih trditev tožeče stranke, do katerih se bo moralo opredeliti v ponovljenem postopku. Zaradi svojega stališča tudi ni presojalo obstoja predpostavk po drugem odstavku 272. člena ZIZ.
ureditvena začasna odredba - izdaja začasne odredbe pred vložitvijo tožbe - procesna legitimacija - meritorno odločanje
Gre za situacijo, ko stranka s predlogom za izdajo začasne odredbe zahteva nekaj, kar sicer ni predmet pravde in česar sama (še) ne uveljavlja v obliki tožbenega zahtevka. Zgolj to pa samo po sebi ne pomeni, da začasne odredbe ni mogoče izdati.
začasna odredba - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - prešolanje učenca osnovne šole
Z začasnimi odredbami v družinsko pravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok(a) tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne (izjemne) primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja. Izdana začasna odredba pa mora biti takšna, da lahko grozečo škodo prepreči.
ZIZ člen 267, 270, 270/3. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4, 41, 263, 263/4, 515, 515/6.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - načelo sorazmernosti - vrednost nepremičnine
Sodišče prve stopnje pri izdaji začasne odredbe ni upoštevalo kriterija sorazmernosti. Toženec je zatrjeval, da vrednost njegovega premoženja, na katero meri začasna odredba, bistveno presega vrednost terjatve. Čeprav vrednosti nepremičnin po GURS niso bile določene na podlagi cenilca nepremičnin, jim ni mogoče odreči vsake dokazne teže. Ob odsotnosti drugih podatkov dajejo podlago za oceno tržne vrednosti nepremičnine. Čeprav zavarovanje običajno presega terjatev, je vendarle treba upoštevati še preostale nepremičnine, ki so predmet zavarovanja, in splošno znano zvišanje vrednosti nepremičnin v centru Ljubljane, ki odstopajo od posplošene vrednosti nepremičnin v Republiki Sloveniji.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da obstaja povečana požarna ogroženost (posledično nevarnost za okolje, živali in ljudi), vendar zmotno štelo, da je pomembno, kakšna je dejanska skupna količina ONS iz leta 2020 in 2021, ki bi jo moral zbrati in k dolžniku odpeljati upnik. Po oceni pritožbenega sodišča že neprevzeta količina ONS za leto 2020 povzroča in povečuje požarno nevarnost, škoda, ki bi zaradi morebitnega požara nastala, pa nedvomno je težko nadomestljiva, saj bi se odražala v širšem okolju in bi lahko prizadela tudi zdravje ljudi ter rastline in živali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047964
ZOPNI člen 2, 4, 4-10, 5, 10, 10/5, 26, 34, 35, 35/2. ZPP člen 7, 212, 337. ZIZ člen 53, 53/2, 272. ZUstS člen 21.
začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - odvzem premoženja nezakonitega izvora - premoženje nezakonitega izvora - izpodbojna zakonska domneva - varstvo javne koristi - zavarovanje nedenarne terjatve - izvenpravdno izvedensko mnenje - nedovoljena pritožbena novota - presoja ustavnosti - objektivna nevarnost - finančna preiskava - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
ZOPNI zasleduje dopusten namen varovanja javne koristi: doseči, da posameznik ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo. Odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in edini primeren ukrep, s katerim se uresničuje ustavno dopusten cilj: preprečiti posameznikom, da bi se s protipravno dejavnostjo, ki je v škodo skupnosti, okoriščali na račun vseh članov skupnosti; s tem se posredno tudi preprečuje ali vsaj omejuje nadaljnje opravljanje in širjenje tovrstnih nezakonitih in družbeno škodljivih dejavnosti.
Pred ustavnim sodiščem se presoja skladnost zakonov ali podzakonskih aktov z ustavo, ne pa vprašanje kršitve zakonov, saj je to stvar pravnih sredstev pred rednimi sodišči.
začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - stiki otroka s staršem - varstvo otrokovih pravic - korist mladoletnega otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - časovna opredelitev stikov - poslovni čas - dokazni standard verjetnosti - procesno gradivo - določitev preživnine - preživninska obveznost otrok - začasna določitev preživnine
Izdaja regulacijske odločbe oz. ureditvene začasne odredbe je omejena na izjemne situacije, ko je zaradi otrokove ogroženosti potrebno nujno ukrepanje. Njen namen je v olajšanju položaja otroka, ki je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve.
Za udeleženca stiki pod nadzorom niti niso sporni; predlagateljica bi želela zaradi otrokovega počitka v vrtcu le zamakniti uro začetka stika. Pritožbeno sodišče je v zvezi s tem opravilo poizvedbe pri pristojnem CSD, kjer stiki potekajo. Ta je v elektronskem sporočilu z dne 5. 5. 2021 pojasnil, da je poslovni čas od 7. do 15. ure, zato stiki pod nadzorom po 15. uri niso možni. Upoštevaje določbo 163. člena DZ je določitev kraja in časa izvajanja stikov v dogovoru med sodiščem in pristojnim CSD. Glede na podano pojasnilo pristojnega CSD pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni v nasprotju z otrokovo koristjo, da stiki tudi vnaprej potekajo v času, določenem s predmetnim sklepom.
O predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče ne odloča šele po izvedbi vseh dokazov, ampak že v fazi, ko lahko na podlagi gradiva v spisu ugotovi, katere trditve strank so za odločitev o predlagani začasni odredbi verjetnejše.
Začasno določena preživnina zagotavlja otrokovo nujno preživljanje in izključuje njegovo ogroženost. Ni namreč namen tako določene preživnine zagotovitev ustreznega življenjskega standarda, kakršen je obstajal pred razpadom življenjske skupnosti staršev