ZUS-1 člen 83, 83/2-2. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 29.
dodelitev podpore po EZ – znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od odgovora na vprašanje, ki ga kot pomembnega izpostavlja revident. To se namreč nanaša na postopek, v katerem so bila revidentu ob izpolnjevanju pogojev javnega razpisa predhodno odobrena (in izplačana) nepovratna sredstva za postavitev sončne elektrarne, v te odločitve in posledično v pravice, ki jih je revident z njimi pridobil, pa se z odločitvijo, izpodbijano v tem upravnem sporu, ne posega. Izpostavljeno vprašanje tako ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revident izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
omejitev lastninske pravice – služnost v javno korist – dovoljenost revizije – nedovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – postopek pred izdajo upravnega akta – zelo hude posledice – pavšalne navedbe
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Iz določbe tretjega odstavka 59. člena EZ v zvezi s služnostnim upravičencem, v katerega korist se sklepa pogodba o ustanovitvi služnosti oziroma eventualno vodi postopek omejitve lastninske pravice s služnostjo, jasno izhaja, da se postopek omejitve lastninske pravice vodi v korist vsakokratnega izvajalca dejavnosti sistemskega operaterja infrastrukture, ki pa se v času odločanja personificira v trenutnem izvajalcu dejavnosti sistemskega operaterja infrastrukture. Gre namreč za splošno pravno normo, ki se tako v trajanju služnosti kot tudi služnostnem upravičencu realizira glede na dejansko stanje konkretnega pravnega razmerja.
Z vprašanjem, ali mora biti podana identiteta med predlogom sporazuma in kasnejšo zahtevo za omejitev lastninske pravice, revidentka posega v vsebinsko ustreznost predhodne faze upravnega postopka (vsebino ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi služnosti), ki pa ni predmet presoje Vrhovnega sodišča in kot tako po vsebini zadeve ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
S pavšalnimi navedbami, da izpodbijana odločitev posega v njeno ustavno pravico do zasebne lastnine in da odločitev o omejitvi lastninske pravice pomeni odvzem te pravice, saj lahko služnostni upravičenec na podlagi izpodbijane odločbe pridobi(va) gradbeno dovoljenje, revidentka ni izkazala zelo hudih posledic.
EZ člen 84, 84/3, 88, 88/1, 88/3, 88/4, 88/5. Direktiva 2003/54/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES člen 23, 23/5.
trg električne energije - spor med uporabniki omrežja in sistemskimi operaterji oz. organizatorjem trga - roki za pisne zahteve - dopustnost časovne omejitve - skladnost s pravom ES
Revident zahteve za odločanje ni vložil v roku iz četrtega odstavka 88. člena EZ, zato je bila po petem odstavku 88. člena EZ zavržena, kar pa ni v nasprotju z Direktivo 2003/54/ES.
ZUreP-1 člen 93, 99, 99/1, 104, 110, 110/1, 110/2, 110/7, 110/8. ZUS-1 člen 75, 75/1.
ustanovitev služnosti v javno korist – odkup celotnih zemljišč na katerih se ustanavlja služnost – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje
Določbe o prevzemu preostalih nepremičnin v razlastitvenem postopku ni mogoče uporabiti v postopku ustanovitve služnosti v javno korist – ko se na delu parcele ustanovi služnost in ne gre za spremembo lastnine, ampak za njeno omejitev s služnostjo.
ZPOmK-1 člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-1, 7, 7/4-a. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 3.
varstvo konkurence - omejevalni sporazum - kartelni dogovor - usklajeno ravnanje - podjetja za distribucijo električne energije - ekonomska celota - uporaba prava ES
V določenih okoliščinah je lahko usklajeno ravnanje ugotovljeno že na podlagi ravnanja podjetij na trgu (vzporednega obnašanja). To velja zlasti v primerih, ko je usklajeno ravnanje edina verjetna razlaga vzporednega obnašanja.
Zgolj dejstvo, da so vsa elektrodistribucijska podjetja v večinski lasti države, ne zadošča za ugotovitev, da bi bili sporazumi med njimi zaradi tega izključeni iz dometa 6. člena ZPOmK-1. Pri presoji, ali gre za ekonomsko celoto, je odločilno, ali imajo podjetja, katerih ravnanje se presoja, možnost neodvisnega odločanja.
Preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence v pomenu prvega odstavka 6. člena ZPOmK-1 ne pomeni nujno neposrednega povečevanja dobička udeleženk kartela. Ne glede na dobiček/izgubo strank, je negativen učinek na konkurenco podan že s tem, da se z dogovarjanjem izključi tekmovanje med konkurenti.
Konkurenčno pravo ES se uporabi, kadar sporazum ali ravnanje podjetij učinkuje na trgovanje med državami članicami (3. člen Uredbe 1/2003). Poleg tega ne zadostuje kakršenkoli učinek na meddržavno trgovanje, temveč mora biti ta učinek znaten. Dokaz učinka na trgovanje med državami članicami zahteva analizo narave sporazuma in ravnanj, vrste blaga in storitev, ki so predmet sporazuma, ter položaja in pomembnosti relevantnih podjetij.