inšpekcijski postopek - stroški postopka, uvedenega po uradni dolžnosti - izvršba po drugih osebah - stroški izvršbe
Prvi odstavek 297. člena ZUP določa, da če je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti sploh ne izpolni ali je ne izpolni popolnoma, se tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške.
V odločbi z dne 15. 1. 2016, na podlagi katere temelji tako sklep o dovolitvi izvršbe kot tudi v tem upravnem sporu izpodbijani sklep, je navedeno, da se tožnici odredi oddaja vseh psov. Pod pojmom oddaje pa je potrebno po mnenju sodišča razumeti vse potrebne storitve, ki so z oddajo povezane, to pa je tudi registracija, vakcinacija, sterilizacija in evtanazija.
banka - nadzorni svet - član nadzornega sveta - konflikt interesov
Za obstoj konflikta interesov zadošča že možnost, da takšno nasprotje obstaja in ne da je do tega nasprotja interesov tudi dejansko prišlo. V primeru nasprotja interesov se namreč mora oseba izločiti iz obravnave in za ta čas zapustiti prostor, kjer poteka seja.
Tožnik nima lastnosti za nadzor nad vodenjem poslov banke, ker njegovo ravnanje vzbuja dvom o njegovi zmožnosti za zagotovitev varnega in skrbnega nadzora nad vodenjem poslov banke v skladu s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi ter preprečevanjem nasprotja interesov.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 2. ZOFVI člen 92, 92/3, 95, 95/2. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih glasbene šole (2015) člen 28.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - izobrazba - javna listina
Pravno zmotne in v dejanskem pogledu neutemeljene so navedbe v izpodbijani odločbi, da tožnica ni predložila dokazila o končanem univerzitetnem študijskem programu skladno z 2. odstavkom 95. člena ZOFVI. Tožnica je v tujini, in sicer v Republiki Avstriji, nedvomno pridobila univerzitetno izobrazbo in dosegla naslov magistra umetnosti, tako pridobljen in priznan naslov pa je bil nostrificiran z dokončno in pravnomočno odločbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki ima dokazno moč in veljavo javne listine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitna nerazumnost zadeve
Obseg oziroma meje preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom "očitne nerazumnosti", ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha. Po obširni in ustaljeni upravno-sodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka npr. zamuda roka ali nedovoljenega pravnega sredstva. Vendar pa je doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu v določeni meri nalaga tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja omenjeni standard "očitnosti", kar pomeni, da mora v primeru, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, iz razlogov izhajati, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago in zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje.
Samoprijava je posebna pravna možnost, katero zakon nudi davčnemu zavezancu, ki davčne napovedi ni oddal pravočasno. Sistematično je inštitut umeščen v splošni del zakona in sicer za določbo o pravočasni davčni napovedi (61. člen ZDavP-2) in določbo o predložitvi davčne napovedi po izteku predpisanega roka, ki se pod določenimi pogoji ravno tako šteje za pravočasno vloženo (62. člen ZDavP-2). Samoprijava je torej poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi z njo niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah v postopkih pobiranja posameznih davkov iz posebnega dela ZDavP-2, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge.
Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi.
ZVOP-1 člen 6, 22. ZUP člen 3, 214. ZIZ člen 4, 16a. ZBan-2 člen 30, 97.
varstvo osebnih podatkov - upravljalec osebnih podatkov - posredovanje podatkov - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - odločanje v upravnem postopku
Opravljanje bančnih storitev je javna služba, ki jo lahko opravljajo le točno določene pravne osebe po tem, ko dobijo dovoljenje Banke Slovenije. Kot izvajalec javne službe pa je zato tožeča stranka dolžna v primeru, kot je obravnavani, ko gre za odločanje o posredovanju osebnih podatkov, za katere je zaprosil uporabnik od upravljalca, postopati v skladu z določili ZUP, kar pomeni, da bi morala po tem, ko je prejela zahtevek tožeče stranke, o tem izdati akt v obliki odločbe z vsem predpisanimi sestavinami in ne odločiti zgolj z dopisom.
Samoprijava je poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi z njo ni mogoče uporabiti zakonskih določb o rokih in procesnih omejitvah v postopkih pobiranja posameznih davkov iz posebnega dela ZDavP-2, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge.
Samoprijava je posebna pravna možnost, katero zakon nudi davčnemu zavezancu, ki davčne napovedi ni oddal pravočasno. Sistematično je inštitut umeščen v splošni del zakona in sicer za določbo o pravočasni davčni napovedi (61. člen ZDavP-2) in določbo o predložitvi davčne napovedi po izteku predpisanega roka, ki se pod določenimi pogoji ravno tako šteje za pravočasno vloženo (62. člen ZDavP-2). Samoprijava je torej poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi z njo ni mogoče uporabiti zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah v postopkih pobiranja posameznih davkov iz posebnega dela ZDavP-2, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov
Tožnica izvedbo treh referatov na mednarodnih znanstvenih posvetih oziroma konferencah izkazuje s potrdili Združenja B. o udeležbi, vsakokrat na isto temo. Vendar pa programov nobenega izmed teh treh mednarodnih znanstvenih posvetov, iz katerega bi bil razviden izvajalec referata, naslov referata in kdaj je bil referat izveden, ni predložila ne sama tožnica in tudi ne organizator, niti po prejemu številnih pozivov s strani tožene stranke.
ZDavP-2 na vložitev samoprijave izrecno veže tri posledice. Prva je plačilo obresti, ki jih davčni organ obračuna od neplačanega davka za čas poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave (drugi odstavek 63. člena ZDavP-2). Druga je, da zavezanec v zvezi z isto obveznostjo ne more vložiti nove samoprijave, saj jo lahko vloži le enkrat (tretji odstavek 63. člena ZDavP-2). Tretja pa je izjema od kaznovanja za prekršek.
davek na dodano vrednost - pravica do odbitka vstopnega DDV - subjektivni element - nedobrovernost
Prvostopenjski organ in toženka kot razlog za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV navajata (tudi) neizpolnjevanje četrtega pogoja iz točke 29. te sodbe, saj ugotavljata, da v obravnavani zadevi obstajajo objektivne okoliščine, ki jih navajata in ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika. Po presoji sodišča je to ključni razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV tožniku. Sodišče se s presojo obeh davčnih organov, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali koga drugega višje v dobavni verigi, strinja.
sestavine tožbe - dopolnitev ali poprava tožbe - zavrženje tožbe
Ker tožnik v določenem roku ni odpravil pomanjkljivosti v svoji vlogi oziroma tožbi, dopolnjeni z vlogo, in sodišče zaradi tega tožbe ni moglo obravnavati, jo je zavrglo.
ZPOmK-1 člen 12, 12h, 12h/1, 12h/3. ZJA člen 21. ZJU člen 16.
javni natečaj - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - pogoji za zasedbo delovnega mesta - primernost kandidata - postopek imenovanja - natečajna komisija
Ureditev v ZJA je z ozirom na določbe ZJU posebna v tem, da se po izvedenem javnem natečaju izda odločba (in ne sklep) o izbiri in da zoper odločbo (o izbiri) ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Kar z ozirom na 12.h člen ZPOmK-1 pomeni, da v primeru javnega natečaja za direktorja AVK odločbo o izbiri izda minister, kot je bilo storjeno v konkretnem primeru, in ne morda natečajna komisija, kot to velja po določbah ZJU. To pa hkrati pomeni, da mora odločba o izbiri, ki jo izda minister, vsebovati razloge za odločitev, saj je le v tem primeru mogoče učinkovito uveljavljati (pri)tožbene razloge v smislu določb ZJU in s tem ugovore, ki se nanašajo na izvedbo javnega natečaja in na sprejeto odločitev. Teh in takšnih (vsebinskih) razlogov za odločitev pa izpodbijana odločba ne vsebuje, saj se v obrazložitvi zgolj splošno povzame potek izbirnega postopka in končna ocena izbranega kandidata s strani Komisije, ni pa pojasnjeno, ali in na kakšen način izbrani kandidat izpolnjuje pogoje za direktorja AVK in v čem se odlikuje z ozirom na ostale tri kandidate, ki so bili s strani Komisije ocenjeni kot primerni.
Po 4. alinei tretjega odstavka 12.h člena ZPOmK-1 je za direktorja lahko imenovana samo oseba, ki je strokovnjak za varstvo konkurence in ima domače in/ali mednarodne izkušnje s tega področja (zlasti delovne izkušnje, objavljanje v strokovni literaturi in druge oblike strokovnega udejstvovanja na področju varstva konkurence). Zahteva se torej strokovnost in hkrati izkušnje s specifičnega področja dela Agencije, t.j. s področja varstva konkurence, oboje pa mora kandidat, ker gre za pogoj, izpolnjevati in izkazati že ob prijavi na natečaj. Določeno je tudi, za kakšne izkušnje (zlasti) gre, oziroma na kakšen način se zahtevane izkušnje izkaže. Zato ni dovolj izjava kandidata, da je strokovnjak s področja varstva konkurence in da ima zahtevane izkušnje, temveč morajo biti le-te, ne le kot delovne, temveč kot specifične strokovne izkušnje s področja varstva konkurence, razvidne iz podatkov, navedenih v prijavi ter iz prijavi priloženih listin. Da bi bila prijava izbranega kandidata v tem smislu preizkušena ter ugotovljeno, da izbrani kandidat sporni natečajni pogoj strokovnosti izpolnjuje, iz izpodbijane odločbe ni razvidno.
ZDavP-2 člen 143, 144, 145, 151. ZFPPIPP člen 21, 390, 408.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov - osebni stečaj - odpust obveznosti
V zadevi se izterjujejo neplačani prispevki za socialno varnost za obdobje od junija 2011 do septembra 2012. Gre za obveznosti, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti odpust obveznosti ne učinkuje, kot je to določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP.
ZMZ-1 člen 49, 49/2, 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-c.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - država, pristojna za obravnavanje prošnje - Dublinska uredba III
Toženka v izpodbijanem sklepu ne pojasni, na podlagi katerega merila iz poglavja III Dublinske uredbe je ugotovila, da je za obravnavno tožnikove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna prav Republika Hrvaška in ne na primer Švica, v kateri je tožnik še prej, kot v Republiki Hrvaški, prav tako vložil prošnjo za mednarodno zaščito, kar ni sporno, saj toženka v odgovoru na tožbo tega ne prereka. Sodišče še ugotavlja, da tožnik z dejstvom, da iz Centralnega registra Eurodac izhaja, da je za mednarodno zaščito zaprosil tudi v Švici, na osebnem razgovoru ni bil seznanjen.
davek na dodano vrednost - davčna stopnja - nižja davčna stopnja od splošne - uvrstitev blaga - zdravila - kombinirana nomenklatura
Tako kalibratorji (namenjeni za izdelavo umeritvene krivulje) kot kontrole predstavljajo kontrolne materiale, ki se obravnavajo enako kot vzorec pacienta in se kot takšni posredujejo v serijo in analizirajo. Da se kalibrator obravnava enako kot vzorec pacienta, nenazadnje sledi tudi iz tožbenih navedb. Medtem ko je reagent kemikalija, ki je potrebna, da se izpelje reakcija, oziroma ki reagira - bodisi na vzorcu pacienta ali pa na kalibratorju oziroma kontroli, ki se uporabijo enako kot vzorec, in pri tem spremeni svoje (biološko ali kemijsko) stanje. To pa pomeni, da ne glede na njihov namen, kalibratorjev in kontrol ni mogoče uvrstiti med (diagnostične) reagente iz navedene tarifne številke, in s tem tudi ne med proizvode, ki so obdavčeni po nižji davčni stopnji, kot se zahteva v tožbi.
dohodnina - akontacija dohodnine - pogodbeno razmerje - poslovodna oseba - posojilo - navidezna (simulirana) pogodba - skupno premoženje - načelo sorazmernosti - neverodostojna listina - breme dokazovanja
Do izplačila direktorici je prišlo, ob upoštevanju, da je bila istočasno s sklenitvijo posojilnih pogodb direktorici obračunana tudi nagrada za poslovodenje, ki ji ni bila izplačana, je utemeljen tudi zaključek, da "posojila" direktorici pomenijo izplačila nagrade za poslovodenje in zaključek, da so posojilne pogodbe navidezne in da prikrivajo izplačilo obdavčljivega dohodka. Da posojilne pogodbe ne odražajo resnične vsebine poslovnih dogodkov, s svojini navedbami potrjuje tudi tožeča stranka. Zato o vprašanju njihove (ne)verodostojnosti ne more biti spora. Ob ugotovljeni neverodostojnosti listin, je breme dokazovanja resnične vsebine poslovnih dogodkov na strani tožeče stranke. Tožbeni očitek, da je odločitev arbitrarna in utemeljena na domnevah, je zato neutemeljen, saj je odločitev utemeljena na presoji, da tožeča stranka z dokazovanjem zatrjevanega dejanskega stanja ni bila uspešna.
Načelo sorazmernosti iz 6. člena ZDavP-2, na katerega se v tej zvezi sklicuje tožeča stranka, ureja uporabo ter izbiro ukrepov in pooblastil, ki jih ima davčni organ na voljo. Ta izbira mora iti v prid davčnemu zavezancu z izbiro zanj ugodnejšega ukrepa. Navedeno načelo pa se ne nanaša na presojo dokazov in podajo dokazne ocene in ne pomeni, da mora davčni organ dvomljivo izkazana dejstva, ki so v prid davčnega zavezanca, šteti za dokazana, kot se smiselno navaja v tožbi.
ZZDej člen 3, 74. ZPDZC-1 člen 3, 19. ZZdrav člen 4, 4/3, 5.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - zdravstvena dejavnost - specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti
Do predloženih študij, komentarjev, analiz in literature kot dokazov k trditvi, da gre za alternativno obliko zdravljenja s pozitivnimi rezultati, ki je v tujini kot taka priznana, se tožena stranka po presoji sodišča v zadostni meri izreče z ugotovitvijo, da kelacija po Pravilniku o opredelitvi zdravilskih sistemov in zdravilskih metod ter o postopku evidentiranja, priznavanja in nadzora zdravilskih sistemov in zdravilskih metod, ki se uvajajo v zdravilsko dejavnost, ki je bil sprejet na podlagi tretjega odstavka 4. člena in 5. člena ZZdrav, ni uvrščena v seznam zdravilskih sistemov in zdravilskih metod, ki se lahko, ob izpolnjevanju pogojev, določenih v ZZdrav in na njegovi podlagi sprejetega pravilnika, izvajajo v Republiki Sloveniji.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - sestava komisije - dostop do informacij javnega značaja
Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena, da se zagotovi, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem na razpis prijavljenim je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev v skladu s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu je odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt ovrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije, s katerimi se tudi zagotavlja enako obravnavanje prispelih operacij. To pa še ne pomeni, da bo na razpisu vsak od prijavljenih s svojo vlogo oziroma projektom tudi uspel oziroma pridobil sredstva v zaprošeni višini. V pristojnosti strokovne komisije je, da po vnaprej predpisanih kriterijih ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno.