Subvencija kot dohodek iz kmetijske dejavnosti ter dohodek iz naslova prodane živine predstavljata občasna, neperiodična dohodka v smislu četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, ki se upoštevata pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika. Ker je navedena dohodka tožnik prejel v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, se ta dohodka v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre upoštevata v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 4. URS člen 19.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - nevarnost pobega - subsidiarni upravni spor - začasna odredba - nesodelovanje v postopku
Tožena stranka sme poleg kriterijev iz prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 uporabiti tudi kriterije iz drugega odstavka 68. člena ZTuj-2, kjer gre za milejše oblike okoliščin, ki kažejo na nevarnost pobega tujca.
Pri 5. alineji prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 v zakonu ne piše, v kateri državi mora biti podano nesodelovanje v postopku, da je ta okoliščina podana. To zakonsko normo je treba razlagati na način, da je ta okoliščina za nevarnost pobega podana, če je v katerikoli državi izkazano nesodelovanje v postopku priznanja mednarodne zaščite.
V zvezi z očitkom, da izpodbijani sklep posega v pravico do osebne svobode, sodišče meni, da je poseg v osebno svobodo dopusten ukrep, če je zakonit in če so podane vse procesne garancije, kot jih zahteva 19. člen Ustave Republike Slovenije, kar pomeni, da mora biti podan za poseg v osebno svobodo razlog, ki je določen z zakonom, da je vsak obveščen o razlogih za odvzem prostosti, da mu mora biti to tudi pismeno sporočeno, da ima pravico do pravne pomoči ipd. S tem v zvezi sodišče opozarja tudi na stališče iz sobe in sklepa Vrhovnega sodišča RS št. Up 26/2016, kjer je v točki 10 pojasnjeno, da sme odgovorna država članica upravičeno izreči tudi ukrep pridržanja, ki pomeni odvzem prostosti določene osebe in s tem poseg v njeno osebno svobodo.
ZUreP-1 člen 92, 99, 100, 114, 105, 105/4. URS člen 33, 69. ZOdvT člen 21, 22, 22/1, 22/2. ZST-1 člen 19, 30.
razlastitev - postopek razlastitve - pogoji za razlastitev - javna korist - odškodnina - stroški postopka - določitev vrednosti spornega predmeta
V drugi fazi, tj.v fazi razlastitve, velja domneva, da so predpostavke, ki so bile ugotovljene ob uvedbi postopka razlastitve, še vedno dokazane, razlastitveni zavezanec pa lahko dokazuje drugače.
Nujni postopek terjajo roki gradnje, ki so opredeljeni v Načrtu razvojnih programov in za to zagotovljena finančna sredstva. V primeru čakanja na pravnomočen zaključek postopka gradnja v roku 3 let ne bi bila mogoča, kar bi povzročilo oškodovanje javnega interesa in nezmožnost črpanja evropskih finančnih sredstev.
V zakonu ni podlage za odločitev, s katero bi organ razlastitveneni upravičenki zgolj naložil, da naj (na podlagi sporazuma ali nekega drugega postopka) prevzame nepremičnine, tj. vzpostavil obveznost razlastitvene upravičenke, da z razlastitvenim zavezancem sklene pogodbo o odkupu nepremičnin. Razumljivo je, da tožnici za razlaščene in za prevzete nepremičnine pripada odškodnina, ki jo bo lahko uveljavljala v postopku pred sodišči, saj so nepremičnine, ki jih razlastitvena upravičenka prevzema, posledica razlastitve in se zato obravnavajo enako kot razlaščene nepremičnine. Terjatev za plačilo odškodnine torej izhaja iz same odločbe.
upravni postopek - posebni ugotovitveni postopek - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V obravnavani zadevi organ prve stopnje ni odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, določenem v 144. členu ZUP, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, je bil pred izdajo odločbe dolžan upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP.
davek na dodano vrednost - blagajniško poslovanje - vodenje evidence - obveznost vodenja poslovnih knjig
Osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, so le-te dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona.
prostovoljno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - za odločanje relevanten predpis - pritožba zaradi molka organa - nedovoljena pritožba - pravica do pravnega sredstva
Sodišče presoja materialno zakonitost izpodbijanega akta praviloma glede na predpise, ki so veljali ob izdaji akta, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravnem interesu tožnika. Izjeme veljajo le, kadar zakon določa drugače. Po ZUP se zahteva po uporabi veljavnega predpisa nanaša na čas odločanja prvostopenjskega organa, če posamezni posebni upravni postopki tega vprašanja ne uredijo drugače. V primeru procesnih vprašanj ne obstaja ustavna zahteva, da bi se postopek moral končati po procesnih pravilih, po katerih se je začel. Ne gre za vprašanje pridobljenih pravic, saj pravila o teku postopka niso pravica stranke.
Po 222. členu ZUP bi moral UIL o predlogu tožnice za izrek ničnosti sklepa res odločiti najpozneje v enem oziroma dveh mesecih, česar ni storil. Če bi o predlogu odločil, pa pritožba zoper to odločitev ne bi bila dovoljena. Zato je odločitev toženke, ki je pritožbo zaradi molka zavrgla, pravilna. Ker torej tožnik v tej zadevi nima pravice do pritožbe po 222. člen ZUP, toženka tudi ni kršila pravil postopka, ker ni ravnala po 255. členu ZUP, ki ureja postopek s pritožbo, če odločba prve stopnje ni bila izdana. Ta postopek v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj pritožba ni dovoljena.
ljudska iniciativa - pobuda za razpis referenduma - obravnava pobude
Ker je obravnava prve pobude z dne 9. 5. 2016 pravnomočno zaključena, postopka v zvezi s to pobudo ni mogoče nadaljevati, kot to smiselno predlaga tožnik v dopolnitvi sedaj obravnavane pobude. Sedanjo pobudo je torej mogoče šteti le za "novo" pobudo, torej nov postopek (tožnik v vloženi pobudi sicer navaja, da je vsebinsko bistveno različna od prve pobude), kar pomeni, da bi morala pobuda izpolnjevati vse pogoje, ki jih zahteva ZLS in zato tožnikovo sklicevanje na podpise, ki so bili zbrani ob prvi pobudi ni utemeljeno.
odpis davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zavrženje vloge
Po določbi 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da v tem zakonu ni podlage za odločanje o odpisu teh prispevkov, pač pa jo je treba iskati v področnih predpisih, to je v ZZVZZ in ZPIZ-2. V teh predpisih pa, kot pravilno navajata že oba davčna organa, podlage za odpis prispevkov od 31. 5. 2012 (ZZVZZ v zvezi z ZUJF), oziroma od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) dalje ni več.
ZDavP-2 v določbi 141. člena daje podlago za izdajo ugotovitvene odločbe, vendar le za izdajo odločbe o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti. V obravnavanem primeru pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da v postopku niso bile ugotovljene nepravilnosti takšne vrste, ampak nepravilnosti, ki imajo vpliv na višino davčne obveznosti in zaradi katerih bi nastal carinski oziroma davčni dolg, ki pa ga prvostopenjski organ ni obračunal oziroma odmeril izključno zato, ker je potekel predpisani rok, v katerem bi to lahko storil. Glede na navedeno (obrazložitev) po presoji tega sodišča prvostopenjski organ ni izkazal podlage za izdajo odločbe o ugotovitvi nepravilnosti v smislu prvega odstavka 141. člena ZDavP-2.
vračilo prejete brezplačne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - vrednost premoženja - načelo varstva pravic strank
Tožnik v nobeni od odločb o dodelitvi BPP, ki jih v izpodbijanem sklepu navaja toženka, ni bil seznanjen z obveznostjo vračila prejete BPP. Da se od njega v nobenem primeru ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil, ga toženka ni seznanila niti v svojih pozivih v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, čeprav bi to morala storiti (7. člen ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP). Tožniku zato ni bila dana učinkovita možnost, da že v postopku izdaje izpodbijane odločitve dovolj konkretno poda vse relevantne ugovore, torej tudi ugovore v smislu tretjega odstavka 48. člena ZBPP.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - ustavitev postopka - zahteva stranke
V obravnavanem primeru se je upravni postopek začel po uradni dolžnosti, skladno z določbami ZGO-1. To pomeni, da se tak postopek lahko ustavi le po odločitvi upravnega organa in ne na zahtevo tožnika. S tem, ko je tožnik pri upravnem organu zahteval in utemeljeval razloge za ustavitev postopka, je torej v postopku, ki se proti njemu vodi po uradni dolžnosti, zgolj navajal dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev, oziroma prvostopenjskemu organu predlagal, kako naj v zadevi odloči. Tožnik, ki je predlagal ustavitev postopka, s tem ni vložil zahteve, ki bi bila podlaga za začetek upravnega postopka, pač pa le izvrševal pravice stranke v že vodenem upravnem postopku.
razlastitev - pogoji za razlastitev - kategorizirana javna cesta - prestavitev ceste
Za odločanje v zadevi je relevanten potek poti v času uveljavitve ZJC-B. Tako, kot v tožbi utemeljeno opozarja tožeča stranka, je tudi po mnenju sodišča dejansko stanje glede poteka poti na spornem delu trase, ki teče preko parc. št. 670/6 v času uveljavitve ZJC-B nepopolno ugotovljeno. V ponovnem postopku bo tako moral upravni organ prve stopnje dejansko stanje v tem delu dopolniti, tako da bo ugotovil dejanski potek sporne poti v času uveljavitve ZJC-B in v zadevi na podlagi dopolnjenega dejanskega stanja ponovno odločiti.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20/č. ZUP člen 140.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi tožena stranka zaradi pomislekov o verodostojnosti dokazil o izvedenih referatih na mednarodnih konferencah, ki jih je predlogu za napredovanje priložila tožeča stranka, to pozvala, naj ji predloži program posveta in to svojo zahtevo tudi utemeljila. Sodišče meni, da je taka zahteva razumljiva in smiselna, saj bi bil iz programa razviden vsak posamezni referat, naslov referata ter čas in kraj izvedbe in s tem izkazane tiste ključne okoliščine, ki kažejo na dejansko izvedbo referata ter s tem mogoče njihovo vrednotenje po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Nesporno je, da takšnega programa tožeča stranka ni predložila, oziroma je v tožbi navedla, da ji organizator mednarodne konference tega ni hotel predložiti, zatrjevane okoliščine glede izvedbe referatov pa iz drugih dokazil, ki so bila predložena predlogu za napredovanje tožeče stranke v naziv, niso razvidne.
tožba zaradi molka organa - molk upravnega organa druge stopnje - po vložitvi tožbe izdana odločba upravnega organa - umik tožbe - stroški postopka
Odločba organa druge stopnje je datirana z dnem 31. 8. 2017, tožeči stranki pa je bila vročena 22. 9. 2017, medtem ko je bila predmetna tožba vložena 14. 9. 2017. Tudi glede na stališče pravne teorije odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku, pa ni bila ustno naznanjena oziroma razglašena, ne povzroči nobenega pravnega učinka vse dotlej, dokler ni odposlana oziroma vročena stranki. Odločba drugostopnega organa je bila torej izdana po vložitvi tožbe zaradi molka organa, takšno situacijo pa urejajo določbe 39. člena ZUS-1.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - uredba Vlade - zavrženje tožbe
Izpodbijana Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo dela daljnovoda je splošni upravni akt, ki posamičnih razmerij tožečih strank ne ureja neposredno in s tem ni niti dokončni upravni akt iz 2. člena ZUS-1 niti posamični akt iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost
Sodišče pritrjuje ugotovitvi upravnega organa prve stopnje, da odsotnost tožeče stranke iz Republike Slovenije ni bila posledica enega izmed razlogov, ki jih določa 1. č člen ZUSDDD, s tem pa njena odsotnost tudi ni upravičena, torej taka, da bi bil pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji izpolnjen.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - kontrola - zapisnik - načelo zaslišanja strank
Izpodbijana odločba je bila sprejeta na podlagi nepopolnega zapisnika, ki ga je podpisal kontrolor in dopisa, ki ga je sestavil kot prilogo k zapisniku. Tožeča stranka s tem zapisnikom ni bila seznanjena, niti ni bila seznanjena z dopisom kontrolorja in se zato o dokazih, na katerih je upravni organ prve stopnje utemeljil svojo odločitev, ni imela možnosti izjaviti.
prepoved vstopa v državo - odstranitev tujca iz države - prisilna odstranitev tujca - nevarnost pobega - ponarejeni dokumenti
Sporna je odločitev, da se tožniku prepove vstop v državo za obdobje štirih let, ki pa je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Podlago za takšno odločitev dajejo okoliščine, ki izhajajo že iz prvostopenjske odločbe in ki jih je nato izpostavil še drugostopenjski organ v svoji odločbi, in sicer, da je tožnik vstopil in prebival na območju Republike Slovenije kljub prepovedi vstopa v schengensko omočje; da je, kar ima po presoji sodišča veliko težo, posedoval tuje ponarejene listine (osebno izkaznico in vozniško dovoljenje); da je v policijskem postopku z zatrjevanjem, da so ti dokumenti pristni in da je iz njih razvidna njegova identiteta, navajal lažne podatke; in da je bil, kar je nadalje bistvenega pomena, obsojen za dve kaznivi dejanji ponarejanja listin.