upravni postopek - načelo zaslišanja strank - samostojni novinar
Tožnik toženki v tožbi utemeljeno očita, da mu pred izdajo odločbe ni omogočila, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih in dokazih, na katere je oprla svojo odločitev.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Odločanje o pogojnem odpustu ne pomeni izključno odločanja po prostem preudarku, kot zmotno meni tožnik. Zakon namreč pooblastilo za odločanje po prostem preudarku (da je obsojenec "lahko" pogojno odpuščen) veže na predhodno izpolnitev pogoja, namreč na ugotovitev pristojnega organa, da je mogoče utemeljeno pričakovati, da obsojenec ne bo ponovil kaznivega dejanja. Povedano drugače: če tega ni mogoče utemeljeno pričakovati, presoja o možnosti pogojnega odpusta ob upoštevanju okoliščin, ki jih zakon našteva v nadaljevanju navedene določbe, sploh ne pride v poštev. Zakonska norma v delu, ki se nanaša na navedeni pogoj, v celoti odraža edino merilo, pomembno za odločitev, kar pomeni, da ne dovoljuje prostega preudarka, temveč je z njo predpisano pravno vezano odločanje.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - varstvo kmetijskih zemljišč - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba
Toženka je ugotovila dvoje, in sicer prvič, da glede na nizko kakovost tal na delu zemljišča, na katerem stoji kontejner, ne gre za degradacijo kmetijskega zemljišča, ter drugič, da je glede na to, da se kontejner uporablja le za spravilo strojev in orodja oziroma pripomočkov za delo v oljčniku, njegov namen neločljivo povezan z vzgojo in oskrbo oljk. Po presoji sodišča je imela toženka v navedenih ugotovitvah podlago za zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepa zaradi nenamenske in negospodarne rabe kmetijskega zemljišča.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - soglasje zavoda za gozdove slovenije - prepovedani posegi v gozdu
Gozd je naravno bogastvo, ki ima pomembno vlogo v zagotavljanju zdravega življenjskega okolja, in zato uživa posebno varstvo pred posegi, ki se uresničuje tudi z ustreznim nadzorom nad posegi v gozd. Za poseg, za katerega je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove, se zato po presoji sodišča poleg gradnje objektov štejejo tudi drugi posegi, ki niso gradnja objektov, vendar le če so take narave, da imajo lahko vpliv na gozd in gozdni prostor, to je zlasti na rastnost sestoja ali rodovitnosti rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ohranjanje njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.
Sodišče se strinja s pravnim stališčem toženke, da zakonsko besedilo 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP pomeni, da je iz tega razloga mogoče izreči za nično zgolj odločbo, ki je absolutno neizvršljiva, ki je torej ne more izvršiti nihče, pod nobenimi pogoji.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - azbest - odškodnina
Namen ZOPDA je omogočiti upravičencem, da dosežejo odškodovanje zaradi okvare zdravja, nastale kot posledica izpostavljenosti azbestu, s plačilom pavšalnega zneska.
Osmi odstavek 10. člena ZOPDA jasno določa, da je izvršilni naslov zgolj sporazum o odškodnini in ne morebitna odločba Komisije. To izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, ki določa izplačilo odškodnine na podlagi doseženega sporazuma in ne na na podlagi odločbe. To pomeni, da je zavezanec zavezan plačati in upravičenec upravičen terjati odškodnino po ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi odločbe Komisije. Izpodbijana odločba ima torej za tožnika zgolj naravo predloga vsebine sporazuma (prvi odstavek 10. člena ZOPDA) in zato z njo ni bilo odločeno o nobeni njegovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.
vračanje nacionaliziranih zemljišč - vračilo v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - nedovoljeno razpolaganje
Ker podatki o pridobivanju upravnih dovoljenj za gradnjo dokazujejo, da lastnik objektov ni denacionalizacijski upravičenec in ker je celotna površina spornih parcel opredeljena kot pozidano zemljišče, sodišče soglaša s stališčem tožene stranke, da se podržavljena zemljišča na podlagi drugega odstavka 32. člena ZDen ne vračajo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnica v postopku uspela, saj je pridobila premoženje, in sicer denarno vrednost njenega solastnega deleža nepremičnine. Na podlagi tega je pravilno ugotovila, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP, da mora tožnica povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je iz naslova stroškov postopka povrnila nasprotna stranka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP.
varstvo ustavnih pravic - odlog izvršitve kazni - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Po izrecni določbi 3. člena ZUS-1 odločitev sodne veje oblasti, izdanih v izvrševanju svojih ustavnih pristojnosti, ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Upravno sodišče namreč ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopkov pred sodišči. Prav tako v zvezi s temi postopki v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati kršitev ustavnih pravic kot samostojni razlog za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1.
ZRud-1 člen 51, 59, 60, 129, 129/2. ZFPPIPP člen 343, 343/2.
inšpekcijski postopek - rudarska pravica - prenos rudarske pravice - stečajni postopek - inšpekcijski zavezanec
Navedba "opravljen stečaj" sicer ob zgolj jezikovni razlagi nakazuje na to, da zakonski določbi do 27. 12. 2013 veljavnih 51. in 60. člena ZRud-1 kažeta na to, da mora biti stečajni postopek zoper prenosnika oziroma dosedanjega nosilca rudarske pravice zaključen, da lahko pride do ugasnitve rudarske pravice oziroma njenega prenosa. Vendar je treba po presoji sodišča pri razlagi teh določb treba izhajati tudi iz sistemske in logične razlage.
Ker tožeča stranka ne izpolnjuje več pogojev za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v pridobivalnem prostoru kamnoloma, ne more biti inšpekcijski zavezanec. V inšpekcijskem postopku so bili namreč tožeči stranki kot inšpekcijskemu zavezancu izrečeni ukrepi, ki jih lahko realizira le izvajalec rudarske pravice, to pa tožeča stranka ne more več biti.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - status kmeta - trenutek sklenitve pogodbe - čas izpolnjevanja pogojev
Kupec mora pogoje za predkupno pravico iz 23. člena ZKZ izpolnjevati tudi v trenutku sklenitve pravnega posla, čeprav je ta sklenjen pod odložnim pogojem, torej mora pogoje izpolnjevati v trenutku, ko je pogodba sklenjena in najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ.
Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Tako iz samega besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi. Ta določa, da mora zavezanec v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z zasebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčno ugodnost. To pa je pomembno tudi za razmerje med vsebino in značilnostmi postopka oddaje davčne napovedi v okviru zakonsko predpisanih rokov (torej pravočasno) in na podlagi samoprijave (torej prepozno).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnik pri pristojnem centru ni predložil ustreznih dokazil o namenski porabi denarnih sredstev že prejete izredne denarne socialne pomoči, kar pa je pogoj za odobritev nove socialne pomoči. Ker torej v postopku pred centrom za socialno delo ni izkazal izpolnitev zakonskega pogoja (tega pa tudi ne zatrjuje v tožbi), tožba zoper odločbo centra za socialno delo tudi po mnenju sodišča ne bi imela izgleda za uspeh, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - posebna olajšava
Upoštevaje način izvršitve, ki ga je v svoji odločbi določilo Ustavno sodišče RS, se peti odstavek 113. člena ZDoh-2 uporablja v postopkih odmere dohodnine za tista leta, ko je bila ta zakonska določba še v veljavi, ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bil postopek odmere dohodnine začet. V postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe do ukinitve posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante (zakonodajalec je sporno zakonsko določbo z novelo ZDoh-2 M z dne 1. 1. 2014 črtal iz zakona in s tem posebno davčno olajšavo v celoti odpravil), začetih na podlagi samoprijave davčnega zavezanca, je zato treba upoštevati tudi navedeno olajšavo, če jo je zavezanec uveljavljal in to ne glede na to, kdaj je bila davčna napoved na podlagi samoprijave vložena, če je bila vložena skladno z roki in pogoji, ki jih za samoprijavo določa 63. člen ZDavP-2.
V obravnavani zadevi tožnica ugovarja, da tožnik ni izkazal, da je lastnik spornih nepremičnin, ker o tem teče sodni postopek, kar je razvidno tudi iz zaznambe spora v zemljiški knjigi. Navedeni ugovor sodišče zavrača kot neutemeljen in tudi protispisen. V času izdaje spornih gradbenih dovoljenj je bil namreč sodni postopek, v katerem je tožnica uveljavljala lastninsko pravico na obravnavanih nepremičninah, že pravnomočno zaključen. Iz sodbe Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena tožničina revizija, izhaja, da sta nižji sodišči pravilno zavrnili zahtevek tožeče stranke na ugotovitev obstoja lastninske pravice na sporni nepremičnini.
evidentiranje nepremičnin - kataster stavb - sprememba podatkov katastra stavb
Tožnica je imela možnost sodelovanja v postopku izdelave elaborata in tudi možnost pisnega nestrinjanja s tam vpisanimi podatki, kar je v skladu s Pravilnikom o vpisih v kataster stavb, ki podrobneje opisuje vsebino elaborata. Upoštevaje soglasje tožeče stranke ter upoštevaje dejstvo, da je bila izpodbijana odločba pravilno izdana po skrajšanem ugotovitvenem postopku, so po presoji sodišča neutemeljene tožbene navedbe, s katerimi želi tožnica utemeljiti nezakonitost izpodbijanega akta.
Za vsebino revizorjevega poročila kot pooblaščeni revizor odgovarja vsak, ki poročilo podpiše. Drugačne vloge oziroma odgovornosti podpisnikov revizorjevega poročila zakon ne predvideva.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - posebna olajšava - samoprijava
V postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe do ukinitve posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante (zakonodajalec je sporno zakonsko določbo z novelo ZDoh-2 M z dne 1. 1. 2014 črtal iz zakona in s tem posebno davčno olajšavo v celoti odpravil), začetih na podlagi samoprijave davčnega zavezanca, je treba upoštevati tudi posebno olajšavo za čezmejne delovne migrante, če jo je zavezanec uveljavljal in to ne glede na to, kdaj je bila davčna napoved na podlagi samoprijave vložena, če je bila vložena skladno z roki in pogoji, ki jih za samoprijavo določa 63. člen ZDavP-2.
Davčna napoved vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2 se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi.
ZMZ-1 člen 28, 28-2. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 3, 15,15-b.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - vodenje postopka - pravica do izjave v postopku - pogoji za priznanje subsidiarne zaščite - slaba humanitarna situacija
Po stališču Sodišča EU je z vidika člena 15.b Kvalifikacijske direktive bistveno, ali je izredno slaba humanitarna situacija namerno povzročena s strani tretje osebe oziroma države in da prizadeva prosilca. Če temu ni tako, potem subsidiarna zaščita ne pride v poštev in država niti ni upravičena na podlagi 3. člena Kvalifikacijske direktive 2011/95 uporabiti višjih standardov, kot jih zagotavlja pravo EU.