zaščitena kmetija - določitev zaščitene kmetije - skupno premoženje zakoncev
Tožnik v upravnem postopku na prvi stopnji, za razliko od tega, kar navaja v tožbi, ni ugovarjal, da bi šlo za skupno premoženje njega in žene, ampak je, poleg tistega, kar je povzeto v obrazložitvi izpodbijane odločbe, splošno navajal, da je pojem zaščitene kmetije ustavno sporen, da ni logično, da so predmet zaščitene kmetije tudi stavbe za prebivanje, živina in kmetijska oprema, ter nadalje, da pri kmetijskih opravilih sodelujejo tudi ostali ožji sorodniki - sinova z njihovimi družinskimi člani in je v tem primeru otežen prenos lastništva, kar ima lahko za posledice oteževanje sodelovanja pri kmetijski pridelavi. Da naj bi šlo za skupno premoženje njega in žene, je tožnik navedel šele v pritožbi, ne da bi pojasnil, zakaj tega ne bi mogel storiti že v postopku na prvi stopnji. Zato bi, četudi bi to bilo pomembno za odločitev, šlo za nedovoljeno novoto, ki je niti drugostopenjski organ niti sodišče pri svojem odločanju ne moreta upoštevati. Presplošno, da bi lahko vplivale na odločitev, so bile v upravnem postopku podane tudi navedbe glede vlaganj obeh sinov.
javni razpis - pogoji za sofinanciranje - način oddaje vlog - z javnim razpisom določen način oddaje vloge - zaporedje prispelih vlog - pravočasnost vloge - čas oddaje pošiljk - pogodbena pošta
Besedilo Javnega poziva, ki kot osnovno merilo za izbor določa datum in uro oddaje vloge na pošto, ne izključuje, da bi v primeru morebitne napake, do katere lahko pride tudi pri odpremi priporočene poštne pošiljke, prijavitelj dejanski datum in čas oddaje vloge na pošto dokazoval s potrdilom o oddaji pošiljke.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - občinski svet - akt poslovanja občine
Izpodbijani akt, ki ga je sprejel občinski svet na podlagi svojih pooblastil, je akt poslovanja, s katerim se planira bodočo proračunsko porabo in torej ne gre za akt iz 2. člena ZUS-1, ki se ga lahko izpodbija v upravnem sporu.
Drugostopenjski organ je v svoji odločbi sicer obširno pojasnjeval varstveni režim, ki izhaja iz prostorskega akta, in ob tem nakazal (tradicionalne) splošne značilnosti predmetne kulturne krajine. Ni pa, vsaj ne dovolj konkretizirano obrazložil, katere konkretne dejanske ugotovitve so ga vodile do odločitve, da je dopustna postavitev (le) enega pomožnega kmetijskega objekta, in to le s tlorisno površino do 15 m2 (ne pa tudi lope).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o združitvi postopkov
Sklep o združitvi postopkov je upravni akt procesne narave, s katerim je odločeno o načinu izvedbe postopka pred upravnim organom in torej ni upravni akt, s katerim bi bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, s tem pa tudi ne akt, o katerem bi sodišče na podlagi določbe 2. člena ZUS-1 odločalo v upravnem sporu.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega
Na tožnikovo begosumnost kažejo tožnikova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, dejstvo, da je tožnik pred prihodom v Slovenijo nezakonito prehajal meje držav članic (Grčija, Hrvaška), ter da je po podatkih Eurodac že zaprosil za mednarodno zaščito, in sicer v Grčiji, kjer pa ni počakal na zaključek postopka. Tožnik je na naroku, enako kot je v prošnji za mednarodno zaščito navedel, da je zaprosil v Grčiji za azil, ker je bil zaprt, ker ni imel papirjev in da je lahko odšel iz zapora. Tožnikova ciljna država je ves čas Francija, kar je potrdil tudi na naroku. Sodišče se strinja tudi z oceno toženke, da je tožnik podal v Grčiji prošnjo zgolj zato, da bi bil izpuščen iz zapora in bi tako nadaljeval pot, kar je tudi storil. Državo je samovoljno zapustil, ne da bi počakal na odločitev o prošnji, pri tem pa v postopku ni podal prepričljive razloge za tako ravnanje, ki bi kazali na to, da je v postopkih nameraval sodelovati in spoštovati sprejete odločitve. Tako ugotovljena dejstva ustrezajo po vsebini objektivnemu zakonskemu kriteriju, ki utemeljuje nevarnost pobega tožnika (peta alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 v povezavi s členom 2 (n) in členom 28 Uredbe Dublin III).
Sodišče nima zadržkov tako glede dopustnosti rekonstrukcije kot tudi glede oblikovanja in lege objekta ter komunalne opreme. V postopku izdaje izpodbijane odločbe se je tožeča stranka udeleževala postopka zaradi varovanja svojega pravnega interesa kot lastnica objekta, ki meji na objekt, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, zaradi morebitnega vpliva rekonstrukcije na nepremičnino v solasti tožeče stranke.
upravni postopek - nepopolna vloga - podaljšanje roka - dopolnitev vloge
Čeprav tožnica mnenja mentorja ni priložila prošnji za podaljšanje roka za oddajo magistrskega dela, je iz upravnih spisov razvidno, da je tako mnenje tožena stranka pred odločanjem pridobila sama. Tožena stranka je zato v obravnavani zadevi zmotno uporabila materialno pravo, konkretno določbo 67. člena ZUP, s tem, ko je tožničino prošnjo štela za nepopolno in jo zavrgla, saj je ta, po tem, ko je tožena stranka sama pridobila mnenje mentorja, obsegala vse podatke, ki jih je potrebovala za sprejem odločitve.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Iz izpodbijane odločbe in iz listin v spisu izhaja, da je bila tožnica pozvana na dopolnitev dokazil in sicer na predložitev programov posvetov, ki pa jih ni predložila. Iz razlogov izpodbijane odločbe pa izhaja tudi, da navedene dejanske odločilne okoliščine, ki bi kazale na izvedbo referatov, tudi niso razvidne iz ostalih dokazil, ki jih je tožnica predložila po pozivu na dopolnitev vloge (kolofone zbornikov posvetov ter kazalo zbornika prispevkov).
ZMZ člen 21, 21/1, 21/2, 21/3, 22, 22/1, 22/2, 23, 23-8, 23-9. ZUP člen 9, 9/1.
mednarodna zaščita - splošna verodostojnost prosilca - načelo zaslišanja strank - dokazno breme - delitev dokaznega bremena - informacije o izvorni državi
Splošna verodostojnost ni enaka pogoju iz 3. alineje 3. odstavka 21. člena ZMZ, ki zahteva, da so prosilčeve izjave skladne in verjetne ter da ne nasprotujejo specifičnim in splošnim informacijam, povezanimi z njegovim primerom. V okviru ugotavljanja splošne verodostojnosti gre za ugotavljanje okoliščin, na podlagi katerih je mogoča opredelitev, ali je prosilec oseba, ki ji je mogoče verjeti. Pogoj iz 3. alineje tretjega odstavka 21. člena ZMZ je treba razumeti ožje, in sicer da se nanaša na tiste prosilčeve izjave v zvezi z okoliščinami, pomembnimi z vidika njegovega primera, ki so preverljive na podlagi specifičnih in splošnih informacij o izvorni državi (2. odstavek 22. člena v zvezi z 8. in 9. alinejo 23. člena ZMZ), to pa so okoliščine, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih prosilec vlaga prošnjo, oziroma gre za okoliščine, ki predstavljajo oviro za njegovo vrnitev v izvorno državo.
Materialnopravno napačno je stališče tožene stranke, da nosi breme dokazovanja pretežno le prosilec.
Tožena stranka tožniku pred izdajo odločbe ni dala možnosti, da bi se izjasnil o okoliščinah, ki jih je tožena stranka štela za protislovne ali malo verjetne, čeprav je prav na njih oprla svojo odločbo. V postopku do izdaje izpodbijanega akta bi morala dati tožniku možnost, da se izjasni o tem, zakaj so bile nekatere njegove izjave na osebnem razgovoru drugačne kot pri podaji prošnje kot tudi do tistih okoliščin, ki jih je tožena stranka ocenila kot malo verjetne.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
Tožeča stranka izpodbija odločitev o zahtevi za izločitev uradne osebe, torej o vprašanju, ki se tiče postopka, ki po določbah ZRev-2 in ZUS-1 ni upravni akt, niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v postopku sodnega varstva, zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 14, 78. ZDavP-2 člen 130. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 o postopkih za olajšanje izdajanja potrdil o gibanju blaga EUR.1, izdelave izjav na računih in obrazcev EUR.2 ter izdaje nekaterih dovoljenj za pooblaščenega izvoznika v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko skupnostjo in nekaterimi državami ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 3351/83 člen 2.
Izjavo dobavitelja v smislu 2. člena Uredbe 1207/2001 ne more nadomestiti izjava proizvajalca novega vozila, ki jo je tožnik predložil v postopku naknadnega preverjanja. Za dokazovanje preferencialnega porekla je treba upoštevati določbe Uredbe 1207/2001. Sklicevanje tožnika na uporabo 16. člena pojasnjevalnih opomb, ki govorijo o dokumentarnih dokazilih za rabljeno blago, in ki med drugim navajajo deklaracijo proizvajalca ali kateregakoli drugega trgovca, oznake na blagu, in da ni nobenih indikacij, da blago ne ustreza zahtevam pravil o poreklu, ni materialno pravno pravilno.
nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - kršitev pravil revidiranja - revidiranje računovodskih izkazov - mednarodni standardi revidiranja - odvzem dovoljenja
Zakonsko podlago za izrečeni ukrep predstavlja določba 54. člena ZRev-2, dejansko podlago pa ugotovitev, da so podane kršitve pravil revidiranja ter da je zaradi kršitev poročilo, ki ga je podpisal tožnik, pomanjkljivo oziroma zavajajoče. Več od navedenega se za nepogojni odvzem dovoljenja po zakonu ne zahteva. Posebnih okoliščin, ki bi narekovale pogojni odvzem dovoljenja, tožnik niti ne zatrjuje. Trdi samo, da je ukrep prekomeren in da bi morala tožena stranka uporabiti milejše ukrepe. Nasprotno so prepričljivejši razlogi izpodbijane odločbe in odgovora na tožbo, v katerih Agencija poudari, da je pri odločanju upoštevala težo kršitve ter dejstvo, da so bile pri tožniku že pred tem ugotovljene kršitve, kar vse tudi po presoji sodišča ne kaže na to, da bi bil s pogojno izrečenim ukrepom dosežen namen ukrepa nadzora, t.j. da bi tožnik v bodoče računovodske izkaze revidiral v skladu s standardi revidiranja in da bi bila s tem podana podlaga za izrek pogojnega odvzema dovoljenja iz 55. člena ZRev-2.
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 74, 74/3. OZ člen 50. ZDoh-2 člen 16.
odmera davka v posebnih primerih - davčni inšpekcijski nadzor - simuliran (navidezni) pravni posel - povezane osebe
Iz davčnih predpisov ne izhaja opredelitev navideznega pravnega posla, gre pa za institut obligacijskega prava, zaradi česar je za določitev njegove vsebine treba uporabiti razlago, ki se je oblikovala na civilnopravnem področju. Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v davčnih zadevah izhaja, da je navidezni posel pogodba, ki jo stranki skleneta, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina tega posla, temveč le z namenom v zunanjem svetu prikazati, da med njima učinkuje pogodba s tako vsebino. Stranki želita le navzven prikazati, da je med njima sklenjen takšen pravni posel, v njunem medsebojnem odnosu pa njegovega učinka ne želita. Veljal naj bi le v očeh drugih, ne pa za njiju. To pa pomeni, da mora med strankama obstajati soglasje, da bosta navzven izrazili voljo, ki naj pri drugih ustvari zmotno predstavo o nastalem pravnem poslu.
ZDDV-1 člen 67, 67/1, 69, 82. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 226.
davek na dodano vrednost (DDV) - odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - račun - sestavine računa - nepopoln račun
Vsebina obravnavanih računov onemogoča nadzor davčnega organa nad pravilnostjo obračunanega davka. Račun, ki nima izpolnjenih niti minimalnih zahtev glede identifikacije obsega in vrste opravljenih storitev, ne more biti podlaga za uveljavljanje pravice do odbitka. Da je ustrezni račun zakonski pogoj za uveljavljanje pravice do odbitka DDV in ne zgolj sredstvo za dokazovanje te pravice, izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 329/2015 z dne 12. 4. 2017. V predmetni zadevi tudi ni videti, da bi taka razlaga zahtev ZDDV-1 in uporaba v konkretnem primeru pomenila nedopusten poseg v pravico do odbitka DDV in posledično v nevtralnost DDV ali pa da bi šlo za primer, ko bi bilo ob določenih formalnih pomanjkljivostih treba odobriti odbitek vstopnega DDV, ker bi bile sicer vsebinske zahteve za odbitek DDV dokazno izpolnjene.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - nadomestna vročitev - preuranjena tožba
Nadomestna vročitev ni bila opravljena, ker je bila stranka v času poskusa vročitve že pokojna. Ker torej izpodbijana odločba stranki v upravnem postopku do sedaj še ni bila vročena, pogoj za vložitev tožbe pa je vročitev upravnega akta, s katerim je bil postopek končan, je sodišče moralo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot preuranjeno zavreči.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - skladiščenju namenjen šotor
Tožbene navedbe, da je obravnavani objekt šotor za skladiščenje v smislu 1. točke prvega odstavka 11. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči/2003, niso utemeljene. Na enake pritožbene ugovore je tožena stranka v drugostopenjski odločbi tudi po presoji sodišča pravilno odgovorila s tem, ko je navedla, da je sporni objekt iz kovinske konstrukcije, tlorisne površine 708 m2, s čimer so presežene tako dimenzije, kot tudi dovoljen material oziroma elementi objekta po Pravilniku/2003. Navedenim ugotovitvam in presoji tožene stranka tožeča stranka konkretizirano niti ne ugovarja. Zato je nerelevanten tožbeni očitek, da tožeča stranka ni bila pozvana k predložitvi certifikata v smislu 1. točke prvega odstavka 11. člena Pravilnika/2003.
uporabno dovoljenje - izdaja uporabnega dovoljenja - obnova postopka - stranski udeleženec - pravni interes - društvo kot stranka postopka
Zgolj skupina oseb, ki ni pravna oseba, ne more imeti lastnosti stranke, če bi upravni postopek vplival le na posameznike, ki jo sestavljajo, ne pa na skupino kot enoten subjekt postopka.
Glede na to, da je z drugim odstavkom 96. člena ZGO-1 le investitorju priznana pravna korist za sodelovanje v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja, bi morali tožniki za priznanje statusa stranske udeleženke v smislu prvega odstavka 43. člena ZUP zatrjevati in izkazati pravno korist, ki temelji na drugem predpisu (ne na ZGO-1), in zaradi varstva katere se želijo udeležiti tega postopka.
koncesija - podelitev koncesij - opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na naravo koncesijskega razmerja le-ta determinira obseg upravno sodne presoje odločbe o izbiri koncesionarja. V delu, ki se nanaša na izpolnjevanje razpisnih pogojev, je le-ta podvržena vsem pravilom in standardom presoje upravnega akta. V primeru, če se je koncedent odločil, da izbere izvajalca javne službe, pri tem pa napačno presodil izpolnjevanje pogojev, ki jih mora koncesionar izpolnjevati, bi namreč nezakonito izključil ostale kandidate iz postopka. Za tak primer pa gre tudi v obravnavani zadevi.