ZDavP-2 člen 10, 74, 77, 141, 141/1. ZGD-1 člen 425, 425/2.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov pravnih oseb - simuliran (navidezni) pravni posel - zastaranje - dokazovanje - zaslišanje priče
Na pravilnost izpodbijane ugotovitve davčnega organa (kršitev 10. člena ZDavP-2, ki davčnim zavezancem nalaga, da morajo davčnemu organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davka) zaslišanje prič, ki ga sodišču predlaga tožnik, ne more vplivati in je tudi nepotrebno. Nepopolnih, neresničnih in nepravilnih listin, ki jih je v predmetni zadevi davčnemu organu predložil tožnik, ne morejo nadomestiti izjave predlaganih prič. Na podlagi 77. člena ZDavP-2 se v davčnem postopku praviloma dokazuje z listinskimi dokazi, vendar so tudi druga dokazna sredstva dopustna, torej tudi zaslišanje prič, kot ga predlaga tožnik. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi ZDavP-2 pa se predvideva za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni, razen, če so listine formalni pogoj za uveljavljanje pravice, za kar pa ne gre v obravnavanem primeru.
Na podlagi prvega odstavka 138. člena ZDavP-2 mora davčni zavezanec sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za obdavčenje. Dolžan je dajati pravilne, popolne in resnične podatke, predložiti poslovne knjige in evidence, poslovno dokumentacijo in druge dokumente ter dajati tudi potrebna pojasnila. Tožnik je tudi imel vse možnosti sodelovanja v postopku, saj je tudi podal pisne pripombe na zapisnik DIN oz. se opredelil do seznanitve.
sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep je bil potrjen s strani Agencijeza raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v postopku preverjanja, pri čemer se Agencija pri tem sklicuje na 15. člen ZRRD. Slednji se nanaša na postopek pri odločitvi Agencije o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna. V obravnavani zadevi pa ne gre za izbiro raziskovalnega programa, saj je bil ta že (predhodno) izbran, pač pa gre (zgolj) za zamenjavo vodje tega (že izbranega) programa (iz razloga tožnikove upokojitve). Iz določb navedenega člena ZRRD in tudi iz drugih določb ZRRD pa ne izhaja, da bi sklep o zamenjavi vodje projekta bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Po presoji sodišča tako ne gre za akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Tožnica tudi po dopolnitvi predloga za napredovanje ni izkazala dodatnih točk za opravljeno strokovno delo, ker za to ni predložila ustreznih dokazil.
Predlagatelj napredovanja je tisti, ki mora navedbe v svoji vlogi tudi dokazati; hkrati pa ni ovire za to, da tožena stranka predložena dokazila oceni oziroma zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se v vlogi zatrjuje.
Samoprijava je poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi z njo ni mogoče uporabiti zakonskih določb o rokih in procesnih omejitvah v postopkih pobiranja posameznih davkov iz posebnega dela ZDavP-2, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Tožnik je pritožbo poslal kot navadno pošiljko prvostopnemu organu. Tako vložena pritožba je vložena prepozno, zato je bila pravilno zavržena (240. člen ZUP).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nepopolna vloga
Čeprav je tožena stranka kljub pomanjkljivostim vlogo obravnavala po vsebini (presojala je izpolnjevanje objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP), navedena procesna kršitev ni vplivala na pravni položaj tožeče stranke glede na to, da je bila njena vloga za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnjena.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Bistvena napaka, zaradi katere je sodišče moralo tožbi ugoditi je napačna razlaga ZBPP-C, kajti zakonodajalec je predpisal, da je upravičenec, ki je v sodnem postopku uspel, dolžan povrniti Republiki Sloveniji "razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona." Tožena stranka pa te razlike med stroški, ki so bili dejansko plačani za brezplačno pravno pomoč, in zneskom, ki naj bi jo povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, sploh ni ugotavljala, pri čemer iz podatkov v spisu izhaja, da tožnik stroškov s strani države niti ni prejel, ampak jih je moral v pritožbenem postopku celo plačati.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Iz izpodbijane odločbe in iz listin v spisu izhaja, da je bila tožnica pozvana na dopolnitev dokazil in sicer na predložitev programa posveta, iz katerega naj bi bil razviden izvajalec referata, naslov referata in kdaj je bil referat izveden in s tem tiste odločilne okoliščine, ki kažejo na dejansko izvedbo referata. Tožnica pa programa posveta, ki je potreben za ovrednotenje sodelovanja na navedenih znanstvenih posvetih, ni predložila. Iz razlogov izpodbijane odločbe pa izhaja tudi, da navedene dejanske odločilne okoliščine tudi niso razvidne iz ostalih dokazil, ki jih je tožnica predložila po pozivu na dopolnitev vloge. Hkrati tožnica v tožbi tudi sama navaja, da tudi organizator posvetovanja, ministrstvu ni želel predložiti dodatnih listin. S tem pa tožnica potrdi navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je tudi tožena stranka poskušala pridobiti od organizatorja posveta program posveta oziroma ustrezna dokazila, pa tudi organizator posveta zahtevanih listin ni predložil.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Pri odločanju o napredovanju se upoštevajo okoliščine vsakega konkretnega primera posebej. Če se kasneje pojavi dvom v verodostojnost določenih listin, se od predlagatelja napredovanja lahko zahteva več, kot se je pred tem zahtevalo pri odločanju v drugih istovrstnih primerih, to pa je lahko podlaga za različno obravnavanje.
ZLS člen 29, 33. Statut Občine Kostanjevica na Krki (2014) člen 25. Poslovnik Občinskega sveta Občine Kostanjevica na Krki (2014) člen 57, 57/7.
občinski svet - sklep občinskega sveta - izpodbijanje sklepa občinskega sveta - presoja zakonitosti akta občinskega sveta - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega sklepa - izvirna pristojnost občine
Z določbo šestega odstavka 33. člena ZLS se uvaja notranji nadzor nad zakonitostjo odločitev občinskega sveta v zadevah, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine, torej v lokalnih zadevah javnega pomena, ki so kot izvirne naloge določene s splošnim aktom občine ali so kot take določene z zakonom. Če gre za odločanje v zadevi iz prenesene državne pristojnosti, velja (drugačna) ureditev po sedmem odstavku istega člena ZLS, ki županu nalaga obveščanje pristojnega ministra o nezakonitosti oziroma neprimernosti zakonske ureditve. Iz razlikovanja med odločitvami v zadevah iz prenesene in izvirne pristojnosti in s tem povezanega obsega zunanjega nadzora zakonitosti delovanja občinskih organov torej izhaja, da župan na podlagi šestega odstavka 33. člena ZLS ne more začeti sodnega postopka zaradi nezakonitosti vseh posamičnih aktov (konkretnih odločitev), ampak le glede tistih, ki se nanašajo na odločitve občinskega sveta o lokalnih zadevah, torej na naloge iz izvirne pristojnosti občine.
Skladnost sprejetega Odloka o postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ni in tudi ne more biti predmet upravnega spora. Pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje posameznim dejanskim končnim upravičencem sodišče poudarja, da ne gre za odločanje o pravicah obveznostih ali pravnih koristih na področju upravnega prava in da ZVVJTO občinskega sveta tudi ne pooblašča za sprejemanje posamičnih odločitev. Gre namreč za pogodbena, civilnopravna razmerja. Odločanje v sporih, ki se tičejo obligacijsko pravnih ali drugih civilnih razmerij, pa je v pristojnosti sodišč splošne pristojnosti.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 239. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 899.
carina - tranzitni postopek - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolg pri odstranitvi blaga izpod carinskega nadzora - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - povračilo ali odpust carinskega dolga - pogoji za odpust obveznosti - malomarnost
Glavni zavezanec se lahko izogne odgovornosti za plačilo carinskega dolga le v posebej določenih primerih, ko je treba skladno z 239. členom Carinskega zakonika povrniti oziroma odpustiti preveč plačan oziroma obračunan carinski dolg. Ob presoji zahtevka za odpust dajatev je potrebno ugotavljati obstoj posebne situacije in obenem odsotnost goljufije oziroma očitne malomarnosti, pri čemer je dokazno breme na strani glavnega zavezanca. Sodišče se strinja z ugotovitvijo prvostopnega organa, da je tožnik s svojim lastnim, samoiniciativnim ravnanjem povzročil odstranitev blaga izpod carinskega nadzora, saj ni postopal v sodelovanju oziroma dogovoru s carino. Z nespoštovanjem predpisov je sam omogočil, da je bilo blago odstranjeno izpod carinskega nadzora, tudi ni dokazal, da je do zapletov prišlo zaradi ravnanja poljskih carinskih uslužbencev. Tožnik kot izkušen gospodarski subjekt bi moral ravnati v smeri namena tranzitnega postopka, ki je v tem, da se zagotovi prevoz blaga pod carinskim nadzorom od enega kraja do drugega, medtem ko je zaradi spremenjenih okoliščin med potekom tranzitnega postopka napotil oziroma usmeril blago izven predpisane tranzitne poti proti drugemu uradu brez sodelovanja oziroma dogovora s carinskim organom.Odstranitev blaga izpod carinskega nadzora, kar pomeni vsako dejanje ali opustitev, ki pristojnim carinskim organom preprečuje, četudi začasno, dostop do blaga pod carinskim nadzorom in izvajanje nadzora, vedno povzroči nastanek carinskega dolga na podlagi prvega odstavka 203. člena Carinskega zakonika.
Iz samega besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi. Ta določa, da mora zavezanec v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z zasebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčno ugodnost. To pa je pomembno tudi za razmerje med vsebino in značilnostmi postopka oddaje davčne napovedi v okviru zakonsko predpisanih rokov (torej pravočasno) in na podlagi samoprijave (torej prepozno).
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - samoprijava - stroški prevoza na delo in prehrane
Izpodbijana odločba, s katero je davčni organ odmeril tožeči stranki dohodnino za leto 2010 brez upoštevanja stroškov in olajšav, je nepravilna in nezakonita. Napoved, vložena na podlagi samoprijave, se namreč vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ničnost poravnave
Sodne poravnave zaradi ničnosti ni dopustno izpodbijati (sodba Vrhovnega sodišča RS, II Ips 184/2012 z dne 25. 4. 2013). Če je sodišče ničnostne razloge prezrlo, je sodno poravnavo mogoče izpodbijati le še z zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo vloži državno tožilstvo. Sodno poravnavo bi bilo mogoče izpodbijati s tožbo na razveljavitev sodne poravnave (392. člen ZPP), vendar pa je tožbo potrebno vložiti v roku 3 mesecev od dneva, ko je stranka zvedela za razloge za razveljavitev, najkasneje pa v roku treh let od dneva, ko je sodna poravnava sklenjena (393. člen ZPP).
Čeprav je tožnik v prošnji določno navedel, za katero procesno dejanje bi potreboval brezplačno pravno pomoč, je tožena stranka na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je uporabila pravilno, preverjala tudi druge možnosti razen uveljavljanja ničnosti sodne poravnave, ki jih tožnik sicer ni omenil pred izdajo odločbe, in je šele na tej podlagi zavrnila tožnikovo prošnjo.
Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Tako iz samega besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi.
URS člen 13, 25, 42. ZJZ člen 6, 6/1, 20, 20/1, 21.
javna prireditev - prepoved javne prireditve - kršitev človekovih pravic - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do pritožbe - načelo sorazmernosti
Pravica do pritožbe vsakomur zagotavlja tudi pravico do učinkovitega pravnega varstva, kar izhaja tudi iz 13. člena EKČP. Poseg v to pravico je zato treba presojati po t.i. strogem testu sorazmernosti, kar pomeni, da je poseg dopusten le v primeru, ko je nujen za varstvo pravic drugih, poseg pa tudi ne sme biti prekomeren.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - rok za vložitev davčne napovedi - samoprijava - davčna osnova
Samoprijava je poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi z njo niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah v postopkih pobiranja posameznih davkov iz posebnega dela ZDavP-2, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se je pri ugotovitvi, da je rok za vložitev tožbe že potekel, oprla le na situacijo iz prvega odstavka 10. člena ZPŠOIRSP, ni pa preverila, ali gre v obravnavanem primeru za osebo, ki je imela ob začetku uporabe zakona vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje in ali je v tem primeru že minilo tri leta od pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje, kajti v teh primerih je rok za vložitev tožbe drugačen kot pa v primerih iz prvega odstavka 10. člena zakona. Iz navedenega razloga je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je tožena stranka preuranjeno sklepala, da je rok za vložitev tožbe že potekel.
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18.
mednarodna zaščita - za obravnavanje prošnje odgovorna država članica eu - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - začasna odredba
Iz izjave tožnika in predloženih listin ne izhaja utemeljena domneva, da obstajajo na Hrvaškem sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Za obstoj utemeljene domneve, ki jo zatrjuje tožnik, ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti, ki se zatrjujejo, sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče ali nečloveško ravnanje.
preuranjena tožba - zavrženje tožbe - poseg v pravico ali osebno korist - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu
Imenovanje članov v Svet Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji ne pomeni odločanja o materialno pravni pravici bodisi predlagateljev bodisi predlaganih članov sveta fundacije. Iz ZLPLS namreč ne izhaja, da je biti imenovan za člana sveta te fundacije kandidatovo materialno pravno upravičenje, če izpolnjuje pogoje, prav tako pa pravica organizacij, da predlagajo člane, ne pomeni tudi njihove pravice do imenovanja predlaganega kandidata, zaradi česar bi jo bilo mogoče varovati pred sodiščem.
Ker v konkretnem primeru postopek imenovanja še ni zaključen, saj po njenih navedbah predlog še ni bil posredovan v Državni zbor RS, je tožba preuranjena, kar je razlog za zavrženje tožbe po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Po mnenju sodišča v postopku izvolitve ni možno izpodbijati aktov, ki so izdani v vmesni fazi, pred zaključkom postopka.