davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Sodna presoja izvršilnega naslova in sklepa o davčni izvršbi po vsebini v obravnavani zadevi ni mogoča. Pritožba mora biti vložena v predpisanem roku, organ prve stopnje pa mora po njenem prejemu preizkusiti, ali je ta pravočasna. Če ni, jo s sklepom zavrže. V obravnavani zadevi rok za pritožbo zoper sklep o izvršbi v skladu s 157. členom ZDavP-2 znaša osem dni. Ker je bil ta zamujen, je organ prve stopnje pritožbo pravilno zavrgel.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Iz obvestila tožene stranke z dne 28. 9. 2017 izhaja, da je bil tožnik zaradi samovoljne zapustitve Azilnega doma izbrisan iz evidence prosilcev za azil, saj se od 24. 9. 2017 v Azilni dom ni več vrnil. To pomeni, da tožnik očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje, saj je glede na navedeno tožnik s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima (več) interesa za pravnomočno končanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo s tožbo izpodbija, očitna ne posega (več) v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja
Za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je treba presoditi, ali iz načina vlaganja prosilčevih zahtev izhaja njegov namen prekomerno zasipati tožečo stranko z delom in jo s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi tožeči stranki namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti.
Pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, se mora dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen. Sodišče s tem v zvezi lahko pritrdi toženi stranki, da pri objavi informacij javnega značaja lahko pride tudi do kršitev (tudi človekovih pravic), vendar to ni stvar tega postopka.
Ker gre v obravnavani zadevi v pretežnem delu za plačilne liste in za odredbe za delo preko polnega delovnega časa, torej za podatke o porabi javnih sredstev, v tem delu ne gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člen ZDIJZ.
ZS člen 89, 89/1, 89/1-3, 92. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 17, 17/2.
sodni izvedenec - razlogi za razrešitev - sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - redno opravljanje dolžnosti cenilca
Standard skrbnosti izvedenca je potrebno presojati v vsakem primeru posebej. Dokazno breme ravnanj, ki izražajo vestnost v delovanju in komuniciranju sodnih izvedencev in cenilcev s sodiščem oziroma organom, ki mnenje naroči, izhaja iz ZS in Pravilnika ter je v vsakem primeru, glede na dikcijo Pravilnika, na strani izvedencev. Zato bi bilo po mnenju sodišča utemeljeno pričakovati od tožnice, da dokazljivo (pisno) poskrbi za zatrjevani komunikacijski problem, česar pa očitno ni storila.
postopek denacionalizacije - dopolnilna odločba - dopolnitev razlogov
Z dopolnilno odločbo je mogoče odločiti le o nerešenih vprašanjih, ki so bila predmet postopka, ni pa mogoče z njo dopolnjevati razlogov oziroma utemeljitve za odločitev.
skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - obrazložitev odločbe
Za zaključek, da skrbnik s svojim delom ogroža varovankine koristi in za ugotovitev, da bi bilo za varovanko koristneje, če bi imela drugega skrbnika, je treba dejansko stanje temeljito raziskati, tožniku omogočiti sodelovanje v ugotovitvenem postopku, pri tem pa upoštevati skrbnikovo kontinuirano ravnanje, zadevajoč varovanko. Po izvedenem ugotovitvenem postopku je treba o zadevi odločiti z odločbo, ki mora vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj v nasprotnem primeru njen preizkus ni mogoč.
Glede na namen komasacije, ta je v zaokrožanju zemljišč, je že po naravi stvari nemogoče, da bi vsak udeleženec prejel popolnoma enako površino, kot jo je vložil na prejšnji lokaciji. Zaradi navedenega tudi zakon določa možna odstopanja tako glede vrednosti kot površine vloženih in dodeljenih zemljišč, pri čemer so v konkretnem primeru odstopanja v skladu z zakonom.
ZDru-1 člen 5, 5/1, 14. ZPP člen 1, 19, 23. ZS člen 97, 97/1.
pravica do sodnega varstva - civilnopravno razmerje - stvarna pristojnost - lovska družina - društvo
Razmerje med toženko kot društvom in tožnikom kot članom tega društva v zvezi s prepovedjo odstrela živali na podlagi poslovnika toženke je civilnopravno razmerje, v katerem oba udeleženca nastopata v razmerju prirejenosti. Takšno vrsto spora ureja 14. člen ZDru-1.
ZBPP člen 24. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - prekrški
V obravnavani zadevi prekrška bi organ moral pri presoji izpolnjevanja vsebinskega pogoja za dodelitev BPP kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost prekrškovnega postopka, v katerem se je znašel prosilec.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - raba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba
Ugotovitve v postopku potrjujejo uporabo predmetnega zemljišča v nasprotju z njegovim namenom in v zadevi niti ni bistveno, ali je del zemljišča, na katerem je postavljen pano za oglaševanje, kljub temu lahko obdelan ali ne.
upravni spor - tožnik v tujini - tožba v tujem jeziku - poziv k popravi tožbe - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Po podatkih spisa je bil tožnici sklep, s katerim ji je sodišče naložilo popravo tožbe, vročen 12. 7. 2017. Pred iztekom roka se je tožnica na sklep odzvala, vendar pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji ni imenovala, predložila pa tudi ni slovenskega prevoda tožbe. Sodišče je zato tožnici z dopisom z dne 16. 8. 2017 ponovno pojasnilo, koga lahko imenuje kot svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji ter jo ponovno pozvalo, da do izteka roka dne 11. 9. 2017 dopolni tožbo v skladu s sklepom sodišča I U 634/2017-4 z dne 27. 6. 2017, nakar se je tožnica še pred iztekom roka ponovno odzvala z vlogo v tujem jeziku. Pri tem pa pozivu sodišča, kako naj odpravi pomanjkljivosti tožbe, ni sledila. Sodišče je zato ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP, četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter ob uporabi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pravica do povračila stroškov - odvetniška tarifa
Vsebina petega odstavka 17. člena ZOdv se ne razteza na pravico do povračila stroškov, kot jo opredeljuje 11. člen OT. Ker so na podlagi določb petega odstavka 17. člena ZOdv odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo (odvetniško storitev), pomeni nepravilno uporabo prava, kolikor se uporabo določbe razširi tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT.
Sama možnost povrnitve izdatkov za stranko z obračunom v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve po oceni sodišča ni relevantna okoliščina v zvezi s povrnitvijo izdatkov ter za razlikovanje v zvezi z uporabo petega odstavka 17. člena ZOdv.
Sestanek tožnika na CSD v Splitu ni takšna osebna okoliščina, ki bi v skladu z drugim odstavkom 77. člena ZIKS-1 utemeljevala odhod v tujino med koriščenjem prostega izhoda. Odhod v tujino, kot ga predvideva zakon, je namreč izjema. Obsojenec praviloma med prostim izhodom ne sme zapustiti ozemlja Republike Slovenije. Izjemoma, kadar to zahtevajo njegove osebne okoliščine, lahko odhod iz države dovoli minister, pristojen za pravosodje. V konkretnem primeru ne gre za enkraten dogodek, ampak se tožnik želi udeležiti postopka pred upravnim organom, ki se ga po njegovem pooblastilu lahko udeleži tudi druga oseba. Ne samo, da ne gre za enkraten dogodek v smislu neponovljivosti, ampak je po navedenem tožnikove pravice, obveznosti oziroma pravne koristi v postopku urejanja stikov z mladoletnim otrokom, ki živi na Hrvaškem, mogoče zavarovati na drug način, ki manj posega v izvrševanje zaporne kazni.
upravni spor - tožnik v tujini - tožba v tujem jeziku - pooblaščenec za sprejem pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj
Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, kolikor v danem 30 - dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom sklepa z dne 13. 7. 2017. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 14. 9. 2017, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1, zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - plačilo stroškov izvedenca - nastanek stroškov
Na podlagi podatkov v spisu je tožena stranka s pravilnim razlogom tožniku odrekla BPP za plačilo stroškov postopka. V času vložitve prošnje za BPP (t.j. 30. 3. 2017) in odločanja o prošnji za dodelitev BPP še ni bilo gotovo, ali bo dokazovanje z izvedencem potrebno, torej ali bodo stroški za izvedenca nastali, predvsem pa ne, katera pravdna stranka jih bo dolžna kriti.
upravni spor - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - tožba v tujem jeziku
Sodišče je tožeči stranki s sklepom z dne 21. 8. 2017 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj in ji po njej naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, o tem pisno seznani sodišče ter hkrati sodišču predloži slovenski prevod tožbe. Sodišče je po izteku roka za dopolnitev tožbe prejelo vlogo tožeče stranke v tujem jeziku, iz katere pa ne izhaja, da bi imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Zato je tožbo ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1, zavrglo.
odmera davka v posebnih primerih - izvor premoženja - verjetna davčna osnova - prijava premoženja - gotovina - dokazno breme
ZDavP-2 v 5. členu davčnemu organu ne nalaga, da mora po uradni dolžnosti iskati dejstva, ki so za zavezanca ugodna, saj je dokazno breme v tem pogledu v obravnavani zadevi na zavezancu. Zavezuje ga le, da se z ustrezno obrazložitvijo izreče do navedb, dokaznih predlogov in izvedenih dokazov, kar sta, kot že navedeno, davčni organ in toženka v obravnavani zadevi tudi storila, s čimer se strinja tudi sodišče. Če zavezanec sam zatrjuje obseg premoženja, to pa je lahko dejstvo, ki davčno osnovo povečuje, in je davčni organ takšno zatrjevanje sprejel (se z njim strinjal), dejstvo postane nesporno.
ZDDV-1 člen 45, 45/2, 62, 67. ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - nakup nepremičnin - povezane osebe - dogovor o plačilu ddv - subjektivni element - tožbena novota
Glede treh računov, ki se nanašajo na nepremičnine, tožnik v postopku ni izkazal, da bi bila predpisana izjava iz 45. člena ZDDV-1 in 78. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV predložena davčnemu organu. V času sklepanja obravnavanih prodajnih pogodb je drugi odstavek 45. člena ZDDV-1 določal, da davčni zavezanec obračuna DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, če sta z najemnikom oziroma kupcem nepremičnine pred opravljeno dobavo podala skupno izjavo pristojnemu davčnemu uradu. Zakonski pogoj, da je transakcija, ki je po splošni ureditvi oproščena plačila DDV, temu vseeno podvržena, je torej pred opravljeno dobavo podana izjava davčnega zavezanca davčnemu organu. Povsem logično je, da mora zavezanec, ki želi doseči obdavčitev transakcije, ki je po zakonu prosta plačila DDV, svojo namero sporočiti davčnemu organu. Zgolj pogodbeno izražena volja strank tako ne zadostuje za obdavčitev transakcije, če ni izpolnjen tudi formalni pogoj iz drugega odstavka 45. člena ZDDV-1.
ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/7, 80. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4.1, 73. ZUP člen 125, 125/1, 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
komunalni prispevek - vračilo plačanega komunalnega prispevka - sprememba gradbenega dovoljenja - investitor - obrazložitev odločbe - odločitev po uradni dolžnosti - zahteva stranke
Izdaja ene (enotne) odločbe na zahtevo stranke in hkrati po uradni dolžnosti ni v skladu z ZUP, ki v prvem odstavku 125. člena določa, da se upravni postopek pred pristojnim organom začne po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke.
Iz gradbenega dovoljenja, v zvezi s katerim je bila tožnici izdana izpodbijana odločba, ni razvidno, da bi bila tožnica investitorica. Če pa tožnica ni investitorica oziroma ni bila investitorica ob izdaji izpodbijane odločbe, ni jasno, glede na ugotovljene pomanjkljivosti odločbe, zakaj ji je organ prve stopnje komunalni prispevek odmeril na tej podlagi, tj. kot investitorici. To vprašanje bi moralo biti najprej razčiščeno.
davčni inšpekcijski nadzor - odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - retroaktivna uporaba predpisa - načelo proste presoje dokazov
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 pomeni konkretizacijo 5. člena ZDavP-2 v delu, ki se nanaša na odločanje na podlagi verjetno izkazanih dejstev, oz. vsebuje pooblastilo za odločanje na podlagi verjetno izkazanih dejstev. Dejstvo, da gre za postopek ocene davčne osnove kaže, da dejanske davčne osnove v danem primeru ni mogoče pravilno in popolno ugotoviti. Posledično je davčni organ pooblaščen določiti davčno osnovo z oceno. Postopek ocene davčne osnove pomeni odstop od temeljnega načela davčnega postopka, to je načela materialne resnice kot temeljne podlage za odločanje v konkretnih zadevah.
O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oz. za odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Gre za načelo proste presoje dokazov (73. člen ZDavP-2, 10. člen ZUP), ki organ zavezuje tudi v postopku cenitve davčne osnove.