upravni spor - tožnik v tujini - tožba v tujem jeziku - pooblaščenec za sprejem pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj
Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, kolikor v danem 30 - dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom sklepa z dne 13. 7. 2017. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 14. 9. 2017, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1, zavrglo.
ZBPP člen 24. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - prekrški
V obravnavani zadevi prekrška bi organ moral pri presoji izpolnjevanja vsebinskega pogoja za dodelitev BPP kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost prekrškovnega postopka, v katerem se je znašel prosilec.
ZUS-1 člen 34, 34/2, 36, 36/1, 36/1-3. ZPP člen 105a, 105a/3.
pravdno nesposobna stranka - skrbnik - odobritev pravdnih dejanj - stranka v postopku - neplačilo sodne takse - zavrženje tožbe
Po pozivu sodišča je CSD A. sodišču sporočil, da ne odobrava tožbe prvega tožnika. Zato je treba tožbo v delu, ki se nanaša na prvega tožnika, zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj tožnik ne more biti stranka v tem upravnem sporu.
Ker druga tožnica sodne takse v danem 15-dnevnem roku ni plačala, plačila pa tudi ni bila oproščena, niti ji ni bil odobren odlog ali obročno plačilo sodne takse, je nastopila zakonska fikcija umika tožbe.
Pritožbo zoper izpodbijani sklep je tožnica poslala z navadno pošto in jo je sodišče prejelo 27. 9. 2017, torej po izteku petnajstdnevnega prekluzivnega roka za pritožbo, zato jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.
Ker je tožnica sama vložila predmetno pritožbo, v njej pa ni izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožba nedovoljena (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), zato jo je treba tudi na tej podlagi zavreči.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - pravica stranke do izjave - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Kot izhaja iz predloženih spisov zadeve, je toženka ob obravnavanju tožničinega zahtevka za izplačilo sredstev ugotavljala dejstva in okoliščine v zvezi z upravičenimi stroški, opravila je administrativni pregled zahtevka ter tožnico pozvala k dopolnitvi zahtevka in nato še k obrazložitvi stvarnega stanja stvari (na kar se je tožnica tudi odzvala). O zadevi torej toženka ni odločala v skrajšanem, ampak v posebnem ugotovitvenem postopku. V takšnem primeru je treba stranko pred izdajo odločbe ustrezno seznaniti z uspehom dokazovanja oziroma rezultati ugotovitvenega postopka, pri čemer je treba ne le povzeti njene navedbe, ampak se do njih tudi vsebinsko opredeliti. Sicer stranki ni dana učinkovita možnost, da se polno izreče o vseh za odločitev relevantnih dejstvih in okoliščinah, kot to zahteva načelo zaslišanja stranke, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
Avtentična razlaga predpisa pomeni razlago že obstoječega pravnega akta, ki ga po enakem postopku, kot je sprejet predpis, sprejme normodajalec. Pravilnik o študiju na Evropski pravni fakulteti je sprejel Upravni odbor Evropske pravne fakultete po pravilih, ki jih določa Statut Evropske pravne fakultete, kar pomeni, da lahko avtentično razlago sprejme le ta organ in to po enakem postopku, kot je bil sprejet predpis. Predpis sicer lahko razlagajo tudi drugi organi, vendar pa le organ, ki je predpis sprejel, lahko tega avtentično razloži.
Razlog bolezni je kot upravičen razlog za podaljšanje statusa študenta dopustno uveljavljati le v naslednjem študijskem letu glede na čas bolezni, ne pa tak razlog odložiti za nekoč v prihodnost, če bi bilo to potrebno. Sodišče meni, da je taka ureditev v Pravilniku določena dovolj razumljivo.
ZUP člen 260, 260-1, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5, 267.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Tožnika za vložitev predloga za obnovo postopka iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP nista akitvno legitimirana, ker nista bila stranki postopka, katerega obnovo predlagata, in je njun predlog glede tega obnovitvenega razloga nedovoljen, predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP pa prepozen.
Odlok o prometni ureditvi v starem jedru mesta Koper - Capodistria (2007) člen 14.
izdaja dovolilnic za parkiranje - pogoji za izdajo dovolilnic
Tožeča stranka ni izkazala pogojev za dodelitev dovolilnine iz 14. člena Odloka o prometni ureditvi v starem mestnem jedru Koper-Capodistria, saj ni izkazala, da je lastnica stanovanjske enote, za katero še ni bila izdana nobena druga dovolilnica. Zato je odločitev tožene stranke, da se vloga za izdajo dovolilnice za vožnjo in parkiranje zavrne, pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba je neobrazložena glede pravilnosti uporabe 28. člena ZBPP. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je v dosedanjih postopkih, ki so se nanašali na zvišanje preživnine, tožečo stranko zastopal odvetnik. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, na podlagi katerih dejstev in dokazov je tožena stranka zaključila, da se je tožeča stranka v pravdnem postopku sposobna zastopati sama in v njem učinkovito zavarovati svoje pravice in interese. V tem delu izpodbijane odločbe niti ni mogoče preizkusiti z vidika zakonitosti, tako da je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 214. člena ZUP.
nejasna vloga - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - sprememba zahtevka - uradna evidenca - licenca
Kolikor upravni organ zaradi nejasnosti vloge ne more ugotoviti, ali stranka z vlogo zahteva spremembo zahtevka, jo mora pozvati k izjasnitvi v smislu 67. člena ZUP. Podlaga za začetek upravnega postopka je namreč zahtevek stranke, s katerim ta do odločitve upravnega organa prve stopnje prosto razpolaga, upravni organ pa odločitev sprejme v mejah tako postavljenega zahtevka. Ker tožena stranka spremembe zahtevka v obravnavanem primeru ni upoštevala, niti ga ni zavrnila, oziroma se o tem sploh ni izjasnila, je kršila določbe postopka.
Tožnik se je smiselno skliceval na tretji odstavek 139. člena ZUP, skladno s katerim mora uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbeti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco, oziroma vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Tožena stranka se o tem ni izjasnila, torej ni navedla, ali s takimi podatki dejansko razpolaga in kolikor razpolaga, kaj je bil razlog, da je od tožnika zahtevala predložitev dokazil, ne da bi jih priskrbela sama, kar pomeni, da je kršila določbe postopka.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - podružnica - stranka v postopku - stranski udeleženec - bistvena kršitev določb postopka
Tožnica je že v vlogi z dne 5. 6. 2017 podala v petih točkah vsebinske argumente za utemeljitev pravnega interesa z navedbo pravnih določb ZLD-1, ki pa jih tožena stranka v obrazložitvi akta ni obravnavala. Gola navedba določila 43. in 142. člena ZUP v situaciji, ko argumenti udeleženca v postopku za priznanje statusa stranke niso očitno neutemeljeni, ne zadošča, kakor tudi ne pavšalna navedba tožene stranke, da zgolj selitev lekarne ne posega v pravne koristi tožnice. To pomeni, da tožena stranka ni kršila samo določbe 3. in 4. točke 1. odstavka 214. člena ZUP, ampak tudi določbo 3. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, ker je tožnica imela samo navidezno možnost, da se je izrekla o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, vendar tožena stranka njenih argumentov ni obravnavala niti ni razvidno iz izpodbijanega sklepa, zakaj jih ni obravnavala.
davek na promet nepremičnin - odmera davka - vračilo davka na promet nepremičnin
Obravnavani DPN je bil odmerjen na podlagi prodajne pogodbe, s katero je tožnica 12. 2. 2016 prodala predmetno nepremičnino kupcema B.B. in C.C. Iz navedenega izhaja, da gre za isto nepremičnino in istega prodajalca (kot leta 2009), razlikuje pa se kupec in znesek pogodbeno dogovorjene kupnine in s tem tudi davčna osnova. Tako ne gre za enako dejansko in pravno stanje, kot to zmotno navaja tožnica. Tudi po presoji sodišča v danem primeru ni prišlo do dvakratne obdavčitve davčnega zavezanca istega prometa in iste nepremičnine na podlagi istega posla.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - načelo zaslišanja strank
Po presoji sodišča toženka v obravnavanem primeru ni ustrezno upoštevala pravil postopka tudi zato, ker tožnici po izvedenem ugotovitvenem postopku ni dala možnosti, da se seznani z njegovimi rezultati in se tako že pred izdajo izpodbijane odločbe izjavi o vseh za odločitev relevantnih dejstvih in okoliščinah. Kot izhaja iz predloženih spisov zadeve, je toženka ob obravnavi zahtevka za izplačilo sredstev ugotavljala dejstva in okoliščine v zvezi z upravičenimi stroški, opravila je administrativni pregled zahtevka in tožnico pozvala k razjasnitvi zahtevka. O zadevi torej ni odločala v skrajšanem, ampak v posebnem ugotovitvenem postopku. Tožnico bi zato, skladno z načelom zaslišanja stranke, pred izdajo izpodbijane odločbe morala seznaniti z ugotovljenimi dejstvi in z uspehom dokazovanja oziroma rezultati ugotovitvenega postopka ter ji dati možnost, da se o vsem tem izreče.
ZUP člen 260, 260-9. ZVO-1 člen 68, 73, 82, 84a. Uredba o odpadkih člen 10, 36.
okoljevarstveno dovoljenje - obnova postopka - stranka v postopku - pravni interes - aktivna legitimacija
Postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja je načeloma namenjen varovanju okolja in zdravja ljudi in ne ekonomskega položaja lastnikov sosednjih zemljišč. Kaj takega ne izhaja niti iz drugih določb ZVO-1. Povedano velja tudi za Uredbo o odpadkih, posebno za člene od 36 do 42, ki se nanašajo na izdajo okoljevarstvenega dovoljenja izvajalcem obdelave odpadkov. Tudi iz določb 10. člena Uredbe o odpadkih, ki jih navaja že drugostopenjski organ v svoji odločbi, izhaja namen varovanja okolja in zdravja ljudi, ne pa ekonomskega položaja lastnikov sosednjih zemljišč. Tožnica sama pa tudi ne obrazloži, da bi varstvo koristi, ki jo v smislu zmanjšane vrednosti svojih nepremičnin želi ščititi v zadevnem upravnem postopku, izhajalo iz določb (ali njihovega namena) ZVO-1 ali Uredbe o odpadkih. Interes osebe, da se vrednost njene nepremičnine ne zmanjša zaradi dejavnosti, ki se opravlja na sosednjem zemljišču, torej ni predmet upravne stvari odločanja v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. Tožnica teh koristi v obravnavani zadevi s predpisi, ki jih je treba uporabiti v tem postopku, ne more učinkovito varovati. V razmerju do upravne stvari, ki je predmet zadevnega postopka, ima zato njen interes naravo dejanskega (in ne pravnega) interesa, to pa ji po prvem odstavku 43. člena ZUP ne omogoča vstopa v upravni postopek, kot sta pravilno zaključila že oba upravna organa.
imenovanje predsednika sodišča - pogoji za imenovanje - formalni pogoji
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik kot okrajni sodnik Okrajnega sodišča v B. formalnega pogoja iz prvega odstavka 62. člena ZS ne izpolnjuje.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
napredovanje v naziv - odpravljena odločba - pravni interes - ocena delovne uspešnosti - stvarna pristojnost
Ker je tožena stranka tožnikovi pritožbi ugodila ter odločitev prvostopenjskega organa v spornem delu, ki se nanaša na napredovanje in imenovanje v naziv inšpektor II odpravila in zadevo vrnila prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, si tožnik z vloženo tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Izpodbijani sklep namreč po odpravi nima več nikakršnih pravnih posledic.
Med delovne spore sodi po izrecni določbi ZDSS-1 tudi odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki; (b točka prvega odstavka 5. člena ZDSS-1), kamor treba glede na njeno vsebino (postopek ocenjevanja oziroma določitev delovne uspešnosti) uvrstiti tudi predmetno zadevo.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - zavrženje prošnje
Po določbi 129. člena ZUP, ki se v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP uporablja v postopkih odobritve brezplačne pravne pomoči, organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči s sklepom zavrže kot nedovoljeno med drugim tudi, če je bil o isti zadevi že voden upravni ali sodni postopek in je bila izdana zavrnilna odločbe ter se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
sodnik - imenovanje na sodniško mesto - Sodni svet - prosti preudarek - smiselna uporaba določb ZUP
Sodni svet ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto. Odločitev je torej stvar njegove presoje, ta pa mora biti sprejeta po z zakonom določenem postopku in na podlagi z zakonom določenih kriterijev.
V postopkih odločanja Sodnega sveta o izbiri ne gre za odločanje v upravni zadevi v smislu odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih s področja upravnega prava (2. člen ZUP), temveč gre za posamezni akt oblastne narave, ki ima značaj javno pravne stvari, v zvezi s katero se ZUP uporablja le smiselno (4. člen ZUP).
Samoprijava je poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi z njo niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah v postopkih pobiranja posameznih davkov iz posebnega dela ZDavP-2, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge.