prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka
ZUP taksativno našteva razloge za obnovo postopka v 260. členu. Možnost pridobitve in uporabe novih dejstev in dokazov je navedena v 1. točki 260. člena, ki je v tem delu identična z določbo prvega odstavka 89. člena ZDavP-2. Poleg tega 260. člen ZUP vsebuje še devet drugih razlogov za obnovo postopka, ki jih ZDavP-2 ne opredeljuje. Glede na to je za obnovitvene razloge iz 2. do 10. točke 260. člena ZUP treba uporabiti določbe tega zakona tudi v zadevah, v katerih se sicer uporablja ZDavP-2. Ni mogoče sprejeti stališča upravnih organov, da se glede obnove postopka v davčnih postopkih ZUP ne uporablja, ker to vprašanje ureja ZDavP-2. To bi namreč pomenilo, da bi bil v davčnem postopku mogoč samo en obnovitveni razlog - možnost uporabe novih dejstev in dokazov, kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca ob sprejemu določbe 89. člena ZDavP-2.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska tožba
Pred dodelitvijo nujne BPP je pristojni organ za BPP dolžan preveriti utemeljenost prošnje z vidika izpolnjevanja vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP, skladno z ZBPP pa se materialni položaj prosilca ugotavlja naknadno.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - račun - zavrženje tožbe
V upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta in tudi ne o tistih aktih, ki ne posegajo v pravni položaj tožnika.
Tožnik v tožbi izpodbija odločbo Doma starejših občanov, ki po vsebini nima vseh značilnosti akta, kot jih določa 2. člen ZUS-1. Dom starejših občanov v tem primeru ni izdal odločbe v okviru opravljanja svoje upravne funkcije kot nosilec javnih pooblastil ali kot izvajalec javne službe, ki bi odločal o pravicah in obveznostih uporabnikov svojih storitev. Z izpodbijanim aktom je po vsebini odločil, da pritožba, s katero je tožnik oporekal višini računa oziroma načinu določanja vrednosti računa, ni utemeljena. Račun sam po sebi pa ne predstavlja odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika v okviru izvrševanja upravne funkcije, saj se z računom le določa višina vrednosti storitev, ne odloča pa se z računom o pravicah oziroma obveznostih.
Določba 5. točke tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt ne predstavlja pravne podlage za pogodbeno določitev višine komunalnega prispevka namesto v 79. členu ZPNačrt urejene odmere prispevka, ampak le za opredelitev tistega dela komunalnega prispevka, ki ni zajet v vsebini pogodbe o komunalnem opremljanju, kar je večkrat poudarila tudi upravnosodna praksa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - ustavna pritožba
Tožena stranka je navedla pravno podlago za odločitev, ki se nanaša na izpolnjevanje vsebinskega pogoja, ki mora biti podan za dodelitev brezplačne pravne pomoči, navedla je, da je bila ustavna pritožba že vložena, da je bila vložena pravočasno in da je iz nje možno razbrati, da tožnik zatrjuje kršenje ustavne pravice in tudi to, da te kršitve presegajo pomen konkretne zadeve. Taka obrazložitev pa po mnenju sodišča ni tako pomanjkljiva, da bi bilo potrebno zaradi tega odločbo odpraviti. Res je, da vsebine ustavne pritožbe tožena stranka ne povzema, vendar pa je po mnenju sodišča iz nje razvidno, da je stranka z interesom zelo podrobno in natančno ter obsežno obrazložila, zakaj meni, da gre za odločitev o pomembnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve s tem, ko je navedla, da se je stranko z interesom sankcioniralo zato, ker je upoštevala odločitev sodišča in po mnenju stranke z interesom takšno stališče ni sprejemljivo in pomeni napačno sporočilo javnosti. Stranka z interesom je v ustavni pritožbi tudi zelo podrobno obrazložila, katere ustavne pravice naj bi ji bile kršene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Glede na finančne okoliščine, ki jih je v obravnavani zadevi izkazala prosilka za dodelitev BPP in ki bi same po sebi lahko utemeljevale tudi uporabo določbe 12. člena ZBPP, sodišče ugotavlja, da bi v takem primeru morala biti finančni pogoj in objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP izpolnjena kumulativno.
V obravnavani zadevi zatrjevana višja škoda, kot je bila prosilki določena oziroma ugotovljena v upravnem postopku, ni izkazana, niti je prosilka ni navedla v prošnji za dodelitev BPP, kar pomeni, da posledično ni izkazana razumnost in verjetnost izgleda za uspeh v sodnem postopku.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - razpolaganje z zahtevanimi dokumenti
Zahtevi za posredovanje podatkov o vodostajih ni mogoče ugoditi, če prvostopenjski organ s temi podatki ne razpolaga. Ker tožeča stranka v tožbi navaja, da bi glede na veljavne predpise, pri čemer se sklicuje predvsem na ZVO-1 in na Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda, prvostopenjski organ z zaprošenimi podatki moral razpolagati, sodišče pojasnjuje, da se v postopku po ZDIJZ ugotavlja le-to, ali zahtevani dokumenti obstajajo v materializirani obliki. Ne ugotavlja pa se, ali bi organ glede na predpise s takšnimi podatki moral tudi razpolagati.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - lastništvo nepremičnine - predhodno vprašanje
Odobritev pravnega posla po predpisanem postopku pomeni le, da so izpolnjeni zaradi javnopravne kontrole predpisani pogoji za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost, niti da ima prodajalec razpolagalno upravičenje, ki je potrebno za veljaven prenos lastninske pravice.
odprava odločbe o prekršku - dopis organa - akt, ki s lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba
Po presoji sodišča dopis Medobčinskega inšpektorata in redarstva z dne 31. 7. 2017 ne ustreza definiciji upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, niti njegova vsebine ne dokazuje, da bi bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. Tožnik tako s tožbo izpodbija (zgolj) dopis, s katerim ga je upravni organ seznanil, da iz razlogov, navedenih v tem obvestilu, ne bo upošteval njegovega predloga z dne 4. 7. 2017.
Procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe je obstoj tožbe v upravnem sporu. Ker je v 1. točki izreka tožbo tožeče stranke zavrglo, je sodišče presodilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje predlagane začasne odredbe, zato jo je moralo, ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavreči.
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 20/3, 28, 28-3, 29, 29/1, 29/1-2. ZUP člen 8.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - nekonsistentnost izjav - notranja (ne)konsistentnost - preganjanje - narodnost - informacije o stanju v izvorni državi - prosilec iz Afganistana
Tožena stranka pravi, da tožnik ni takoj zaprosil za azil, ko je prečkal slovensko mejo, ampak je bil s strani avstrijskih organov vrnjen v Slovenijo in da je hotel potovati v Nemčijo, za katero je vedel, da sprejema begunce. Kakšno zvezo ima to z zatrjevanim strahom pred preganjanjem v Afganistanu, ker je bil tožnik šiit iz province, ki je pod nadzorom talibanov in Hazar ter mladoletnik, tožena stranka ne izpelje, pa tudi sodišče te povezave ne vidi glede na to, da je splošno znano dejstvo, da je ogromno število tujcev bežalo proti Nemčiji čez balkanske države in Slovenijo, ker so menili, da bodo tam sprejeti in to so jim države na poti tudi omogočale.
V varnostnih okoliščinah, kakršne vladajo v Afganistanu, ni treba, da je bil konkretno prosilec kot pripadnik Hazarov, šiitske veroizpovedi, na območju Afganistana, kjer vladajo talibani, že preganjan, da bi se potem ugotavljalo, ali je njegov strah utemeljen. Za utemeljen strah pred preganjanjem v omenjenih afganistanskih varnostnih okoliščinah je lahko dovolj tudi, da po verodostojnih podatkih tovrstno preganjanje oziroma ciljano nasilje s strani talibanov obstaja, vprašanje pa je, če je to nasilje v predelu, kamor bi se morebiti lahko vrnil, tako razširjeno in intenzivno, da ima tožnik utemeljen strah pred preganjanjem. V primeru talibanov na območju, ki ga talibani vojaško obvladujejo, namreč ne gre zgolj za »hipotetični strah« tistih, ki talibanov ne podpirajo oziroma so od njih po veri in narodnosti drugačni, saj ni treba, da je bila oseba že preganjana ali ji je že bilo zagroženo s strani talibanov, da bi bilo lahko ugotovljen utemeljen strah pred preganjanjem.
Pri ugotavljanju stopnje nasilja v zvezi s subsidiarno zaščito je treba upoštevati vsaj število vseh žrtev v vojnih spopadih, število civilnih žrtev, delež razdeljenega prebivalstva in (ne)zmožnost države zagotavljati najbolj osnovne storitve materialne infrastrukture, prava, zdravstvene pomoči, tudi dostave hrane ali pitne vode.
nujna brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izbris iz registra stalnega prebivalstva - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka bi morala, tako kot to zatrjuje tožeča stranka v tožbi, pred dodelitvijo nujne BPP presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Zaradi zavrženja predloga za vrnitev v prejšnje stanje je prepozna tudi predmetna tožba. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je bila tožnici izpodbijani sklep, s katerim je bil končan upravni postopek, vročen dne 28. 10. 2016. Zakonsko določen 30-dnevni rok za vložitev tožbe, na katerega je bila tožnica tudi opozorjena v pravnem pouku izpodbijane odločbe, je tako začel teči 29. 10. 2016 in se je iztekel 27. 11. 2016. Ker pa je bila takrat nedelja, se je rok iztekel prvi naslednji delovni dan, to je 28. 11. 2016. To posledično pomeni, da je bila dne 21. 3. 2017 tožba vložena po poteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1.
dovoljenje za prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - nevarnost za javni red in varnost
Tožena stranka je oceno o tem, ali obstajajo razlogi za sum, da tožnik utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost oziroma da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvrševanjem kaznivih dejanj, utemeljila le na tožnikovi predkaznovanosti, ni pa ocenila, ali je zaradi njegovega bolezenskega stanja še prisotna taka nevarnost, čeprav je bila z njegovo boleznijo seznanjena.
davčna izvršba - izvršilni naslov - plačilni nalog - izpodbijanje izvršilnega naslova
Obveznost, ki se tožnici nalaga z izpodbijanim sklepom, temelji na plačilnem nalogu in s tem na že sprejeti odločitvi Mestnega redarstva in da se z izpodbijanim sklepom opravlja zgolj izterjava dolgovanega zneska, kar pomeni, da je Finančna uprava pri izdaji izpodbijanega sklepa vezana na vsebino izdanega plačilnega naloga ter da se v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti ne more spuščati. Za izterjavo zadošča, da je plačilni nalog izdan in da je s strani njegovega izdajatelja, to je Mestnega redarstva, opremljen s klavzulo o izvršljivosti, kar je v konkretnem primeru nedvomno podano.
ZDDPO-2 člen 16,16/1,16/3,16/5. ZDavP-2 člen 31, 76, 382.
davek od dohodka pravnih oseb - davčno priznan odhodek - povezana oseba - transferne cene - neodvisno tržno načelo - Vodila (Smernice) OECD
V danem primeru ni sporno, da je tožnik oseba iz 31. člena ZDavP-2 in da je tuja družba iz Italije s tožnikom povezana oseba. Na podlagi prvega odstavka 49. člena ZDavP-2 gre pri DDPO za samoobdavčitev davčnega zavezanca. Davčni zavezanec je sam dolžan obračunati in plačati DDPO. Dohodke je davčni zavezanec dolžan pravilno izkazati ob sestavi davčnih obračunov. Če dokazuje, da so transakcije s povezano osebo v skladu z neodvisnim tržnim načelom, mora v skladu z določbo 382. člena ZDavP-2 z dokumentacijo navedeno tudi izkazati (davčni zavezanec mora zagotavljati dokumentacijo o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen). Davčno breme je na podlagi 76. člena ZDavP-2 na strani davčnega zavezanca. Slednje velja tudi za dokumentacijo, s katero se določijo primerljive tržne cene ob uporabi metod, ki jih določa peti odstavek 16. člena ZDDPO-2.
status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - uradno prijavljeno stalno prebivališče
Med strankama ni spora o tem, da je imela tožnica v spornem obdobju uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. To pa z ozirom na določbe ZDoh-2 pomeni, da je bila v skladu z določbo 1. točke 6. člena ZDoh-2 tožnica v spornem obdobju rezident Slovenije, kot se pravilno in skladno s spisi ugotavlja v izpodbijani odločbi. Glede na pravno pomembno dejansko okoliščino, t. j. uradno prijavljeno stalno prebivališče tožnice v Sloveniji, se pokažejo kot nepomembne vse tiste tožbene navedbe in predložene listine, s katerimi tožnica dokazuje osredinjenje življenjskih interesov v Avstraliji in s tem izpolnjevanje drugih kriterijev za nerezidentstvo, pa tudi vsi tožbeni očitki o kršitvah pravil postopka, ki se nanašajo na dokazovanje oziroma (ne)možnost dokazovanja navedenih dejstev in s tem okoliščin, ki za odločitev niso pomembne. Rezidentski status oziroma plačevanje davčnih obveznosti v Avstraliji na odločitev, ki se skladno z ZDoh-2 in ustaljeno sodno prakso opira izključno na slovensko zakonodajo, ne vpliva.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno (ne)priznani odhodki - obresti od posojil - prikrito izplačilo dobička - povezane osebe - transferne cene - neodvisno tržno načelo - Vodila (Smernice) OECD
Na podlagi prvega odstavka 32. člena ZDDPO-2 se kot odhodek ne priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik (v skladu s prehodno določbo 81. člena ZDDPO-2 za leto 2010 šestkratnik in za leto 2011 petkratnik) zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca (presežek posojil), ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem obdobju, razen če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. Tožnik je v postopku dokazoval, da bi presežek posojil dobil tudi od nepovezane osebe, vendar pa navedenega ni uspel dokazati.
ZDen člen 9, 10, 10/2. ZUP člen 49, 50, 237, 237/2, 237/2-2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 13, 14, 54.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države - navedba stranke - pravica do udeležbe v postopku - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugotovitev vrednosti nepremičnine - sprememba sodne prakse - načelo ekonomičnosti postopka
Po drugem odstavku 10. člena ZDen niso upravičenci v smislu tega zakona tiste osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države; ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, ugotavlja pristojni upravni organ po uradni dolžnosti na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov. Organ je torej citirano določbo razlagal pravilno, da za izključitev upravičenja do denacionalizacije zadošča že možnost upravičenca, da bi dobil odškodnino za podržavljeno premoženje, saj na to napotuje že samo besedilo določbe ZDen. Zato pa tudi ni pravno relevantno, ali je upravičenec dejansko prejel odškodnino od tuje države ali ne.
Tožena stranka je v skladu z 28. členom ZBPP ocenila, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat in tožniku dodelila izredno BPP. Ocenila je, da bo z izdelavo pisnega pravnega mnenja glede razumnosti vložitve obtožnega predloga in verjetnih izgledov za uspeh mogoče ugotoviti kako bodo potekali nadaljnji postopki, in ko bo tožnik seznanjen z njimi bo lahko, ob izpolnjevanju materialnega kriterija in ustreznem pravnem mnenju (vsebinski kriterij), znova zaprosil za BPP za konkretni sodni postopek.
upravni spor - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj in ji naložilo, da tožeči stranki pošlje sklep I U 672/2017-4 z dne 23. 5. 2017, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem pisno seznani sodišče. Ker tožeča stranka tega v določenem roku ni storila, je sodišče njeno tožbo zavrglo na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.