gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost obnove - subjektivni rok - pravni interes
Sodišče se načeloma strinja s sklepanjem, da je izvajanje del, za katera je glede na njihovo naravo in obseg očitno potrebno gradbeno dovoljenje, okoliščina, na podlagi katere je mogoče sklepati na dejstvo, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Vendar pa obstoj take okoliščine sam po sebi še ne pomeni, da se je predlagatelj na ta način seznanil z izdajo gradbenega dovoljenja.
ZFO-1 člen 9. Odlok o občinskih taksah v Občini Grosuplje (2009) člen 2, 2/1, 2/1-7, 2/2.
občinska taksa - oglaševanje - občinska taksa za oglaševanje na javnih mestih
Toženka je imela podlago za odmero izpodbijane občinske takse za oglaševanje tožničinih oglasnih panojev v izpodbijanih odločbah v veljavnem Odloku o občinskih taksah. Ali je zakonito, da je toženka tožnika s pogodbo poleg plačila občinske takse zavezala še za plačilo najemnine, pa presega presojo zakonitosti odločbe, ki se presoja v tem upravnem sporu.
Tožnica svoj pravni interes utemeljuje na varstvu zdravja in počutja svojih delavcev, ki delajo v obratu na obravnavni lokaciji. Ko gre za pravno osebo, so z vidika varstva pred negativnimi vplivi iz okolja, ki so škodljivi zdravju, njena zunanja pojavnost prav njeni delavci.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba - način izvršbe - stroški izvršbe
Za presojo utemeljenosti obsega in višine tožnici naloženih stroškov rušitve ne zadošča, da je izvajalec zanje izstavil račun in da se ta sklada z zapisnikom o izvedbi izvršbe, ki tožniku niti ni bil vročen. V njem navedeni stroški morajo imeti podlago v pogodbi, sklenjeni z inšpektoratom.
ZUP člen 143, 143/7, 229, 229/2. ZGD-1 člen 3, 3/1-6.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - vročitev odločbe - možnost udeležbe v postopku - samostojni podjetnik - fizična oseba
Tožnica je zahtevo za vročitev gradbenega dovoljenja vložila po izdaji tega dovoljenja, torej v procesni situaciji, ki jo urejata sedmi odstavek 143. člena oziroma drugi odstavek 229. člena ZUP. V obeh primerih je pravica do vročitve odločbe vezana na okoliščino, da bi oseba, ki zahteva vročitev odločbe, morala biti udeležena v upravnem postopku, pa ji ta možnost ni bila dana. Odločanje o vročitvi odločbe taki osebi torej pomeni odločanje o pravici do vstopa v postopek v fazi tega postopka, ko je bila že izdana odločba.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - izkazana pravica graditi kot predhodno vprašanje
Toženka je ravnala pravilno in zakonito s tem, ko obstoja pravice graditi na dostopni poti ni obravnavala kot predhodno vprašanje, temveč se je omejila na ugotavljanje, ali je tožeča stranka uspela izkazati obstoj pravice graditi na katerega od načinov, ki jih izrecno predpisuje ZGO-1.
Absolutna kota pritličja je lokacijski pogoj, o katerem je odločeno tudi z gradbenim dovoljenjem. Sodišče se zato strinja s stališčem toženke, da ni bistveno, ali je ta razlika zanemarljiva, niti ni pomembno, ali gre za zvišanje terena za 20 ali 29 cm, ampak je bistveno, da gre za spremembo lokacijskega pogoja.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - nepopolna vloga - odprava pomanjkljivosti
Tožnik niti v pritožbi, niti v tožbi ni zatrjeval, da naj bi poročilo oddal preko računovodskega servisa, ampak naj bi to storil s pomočjo kmetijsko svetovalne službe. Sodišče pa se tudi ne strinja z drugostopenjskim organom, da se tožnik ne more uspešno sklicevati na telefonski razgovor z delavcem pri prvostopenjskem organu, ki naj bi mu zagotovil, da bo vloga, oddana brez datuma izpolnitve, izpolnila vse zahteve, datum oddaje pa bo naknadno ročno vpisan. Navedene navedbe bi bilo treba preveriti in če bi se ugotovilo, da so resnične, tožniku ne bi bilo mogoče očitati nepravilne oddaje vloge, ne samo zato, kar običajna stranka zaupa nasvetu upravnega organa, ki odloča v zadevi, pač pa tudi zato, ker iz izrecne zakonske določbe 34. člena ZKme-1 izhaja, da lahko organ stranko pred pisno zahtevo za odpravo pomanjkljivosti vloge opozori na pomanjkljivosti tudi po telefonu ali na drug primeren način.
Po četrti točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki jo je organ izdal brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Ker je postopek pravnomočno končan, toženka v okviru tega postopka ni mogla odločati o zahtevi, da se investitorju izda dopolnilno gradbeno dovoljenje za gradnjo na teh parcelah. Investitor pa tudi ni vložil nove zahteve. Kot pravilno opozarja tožnica, je izrek izpodbijane odločbe tak, da ga tudi ne bi bilo mogoče izvršiti, kar je prav tako razlog za ničnost (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).
Tožnik, kateremu je bila protipravno kršena katera od ustavnih pravic, ima pravico do odškodnine. Vendar pa sodišče v upravnem sporu ni pristojno odločati o taki odškodnini. Po ZUS -1 lahko odloča le o povrnitvi nastale škode v okviru uveljavljanja zahtevka iz drugega odstavka 7. člena ZUS-1 (povrnitev škode, nastale z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta) ter v primerih iz 66. ter 67. člena ZUS-1 (ko sodišče odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika v sporu polne jurisdikcije). Izven teh primerov je za odločanje o odškodninskih zahtevkih pristojno sodišče splošne pristojnosti. Odločanje o škodi, nastali zaradi dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, pride v upravnem sporu v poštev le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V konkretni zadevi ni tako, saj se odškodninski zahtevki lahko uveljavljajo v pravdnem postopku.
Stranka oziroma stranski udeleženec je v skladu z ZUP upravičen do povračila stroškov, če je s svojim zahtevkom uspel. Če sta postopka dva in je uspel v obeh postopkih, mu stroški pripadajo v obeh postopkih. Pri tem ni relevantno, ali je stranka vloge pisala z različno vsebino, ali jih je dejansko skopirala in spremenila zgolj številke spisa. Poleg tega tožnica tudi upravičeno opozarja, da je toženka tista, ki je razdelila postopek na dva postopka in so s tem nastali stroški zastopanja v obeh postopkih. To dejstvo ne more iti v škodo tožnici, saj ga ni zakrivila.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - javni uslužbenec
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je podvomila v predložena potrdila in zakaj je zahtevala še dodatna dokazila o izvedbi referatov na mednarodnih posvetih.
Tožena stranka je preučila vse dokaze, skladno z načelom proste presoje dokazov pa ima pravico, da v konkretni situaciji za obstoj nekega dejstva zahteva točno določen dokaz, to je v konkretnem primeru program posveta. Tudi po mnenju sodišča bi bilo možno šele na podlagi programa posveta ugotoviti, katere osebe so tiste, ki bodo na predvidenem posvetu nastopale s samostojnimi referati.
Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu člen 4. ZVMS člen 5, 6, 77. ZZZiv člen 5, 7, 43. Pravilnik o zaščiti hišnih živali (2009) člen 24.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - skrbnik živali
Odločilne okoliščine, kot izhajajo iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem ogledu, torej izmerjene dimenzije volier in ugotovljeno število živali, nameščenih v vsaki posamični volieri ter v času inšpekcijskega pregleda izmerjena zunanja temperatura (-4,8ºC), brez ogrevanega notranjega prostora zunanjih volier, tudi po presoji sodišča kažejo na to, da pri papigah, ki jih tožnik zadržuje v ujetništvu, niso zagotovljeni pogoji iz 7. člena ZZZiv in petega odstavka 6. člena ZVMS glede velikosti prostora in temperature v povezavi s standardi o bivalnih razmerah in oskrbi, predpisanimi v 4. členu Odredbe o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu, določenimi z minimalnimi pogoji za zagotovitev ustreznih bivalnih razmer v Prilogi B1 tabele 2 Odredbe, ki je sestavni del te odredbe in ki, glede na velikost živali, določa dimenzije notranjega prostora kletke ali voliere, ki mora biti ogrevan, s temperaturo >10ºC.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je podvomila v predloženo potrdilo in zakaj je zahtevala še dodatna dokazila o izvedbi referata na mednarodnem posvetu, s tem, ko je navedla, da je bila obveščena, da se je od leta 2002 število teh simpozijev neprestano povečevalo, da so posamezniki, ki so na simpozij prijavili prispevek, dobili potrdilo o izvedbi referata, pri čemer potrdila niso ločevala med referati, predavanji, delavnicami, predstavitvami plakatov, vsebine prispevkov pa jim niti ni bilo treba predstaviti, da naj bi posamezniki za simpozije prijavljali iste prispevke kot njihovi kolegi ali prispevke, ki so že bili prijavljeni pred leti ipd.
ZDoh-2 člen 35, 35/3, 36, 46. ZZdrS člen 65, 65/1.
dohodnina - dohodek iz zaposlitve - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - navidezna (simulirana) pogodba
Tožeča stranka trdi, da so bile storitve, ki jih je opravila ona kot zdravnica, torej kot fizična oseba, plačane pravni osebi ter da zato teh dohodkov ni mogoče šteti v davčno osnovo tožnice kot fizične osebe. Po mnenju sodišča pa je upoštevajoč, v času izdaje izpodbijane odločbe veljavnega prvega odstavka 65. člena ZZdrS, lahko javni zdravstveni zavod oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, če je bilo to potrebno zaradi nemotenega izvajanja zdravstvene dejavnosti, sklenil za opravljanje zdravniške službe podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava z zdravnikom, zaposlenim pri tem javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstvene dejavnosti, ne glede na to za kakšen delovni čas je ta zdravnik zaposlen. To pa pomeni, da je sklenitev pogodbe na tej podlagi dopustna le z zdravnikom kot fizično osebo in ne s samostojnim podjetnikom ali celo družbo z omejeno odgovornostjo.
Okoliščine, ki bi kazale na tržno obnašanje in samostojno ter neodvisno opravljanje storitev po sklenjeni pogodbi o opravljanju zdravstvenih storitev v konkretnem primeru ni zaslediti niti jih tožeča stranka v tožbi konkretno ne zatrjuje. Čim pa je tako, dohodkov doseženih na podlagi pogodbe o opravljanju zdravstvenih storitev/dežurstvo na otroškem oddelku ni mogoče šteti za dohodke iz dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, temveč gre za dohodke iz zaposlitve iz 35. oziroma 36. člena ZDoh-2, kot se pravilno ugotavlja v izpodbijani odločbi in ki vključujejo tako dohodke iz delovnega razmerja kot tudi dohodke iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi.
S sklenitvijo pogodbe o opravljenih zdravstvenih storitev/dežurstvo na otroškem oddelku se je izognilo zakonski omejitvi glede višine plačila za nadurno delo in s tem prisilnim predpisom, zato je pogodbo šteti kot za navidezno in kot prikrit posel nadurno delo, le to pa se po določbah 35. člena ZDoh-2 obdavči kot dohodek iz zaposlitve.
ZDavP-2 pravil o tem, kdaj je posamezen pravni posel navidezen, ne vsebuje, zato se o navedenem vprašanju odloča po splošnih pravilih obligacijskega prava (50. člen OZ).
mednarodna zaščita - nekonsistentnost izjav - splošna verodostojnost prosilca - politično prepričanje kot razlog preganjanja - prosilec iz Republike Kongo
Glede vprašanja, ali naj bi šlo pri osebnem razgovoru zgolj za to, da prosilec še dodatno pojasni svoje razloge, sodišče pojasnjuje, da v konkretnem primeru ni mogoče spregledati, da nekaterih bistvenih okoliščin, ki jih je tožnik na osebnem razgovoru navajal kot razlog za zapustitev izvorne države, v prošnji sploh ni omenil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - družinski član prosilca
Tožeča stranka je po dopolnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot svojega družinskega člana navedla zunajzakonsko partnerko. Zato je po presoji sodišča tožena stranka utemeljeno pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja upoštevala tudi partnerkino premoženjsko stanje.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru sodišče meni, da ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer samostojno sodno varstvo v upravnem sporu-zaradi molka organa. Kadar pa je zoper nek akt ali dejanje, za katero se zahteva subsidiarno sodno varstvo, zagotovljeno drugo sodno varstvo, sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po določbi prvega odstavka 66. člena v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZUS-1 ni potrebno.
evidentiranje urejene meje - ustna obravnava - izjava volje
Tožeča stranka tudi s sklicevanjem na zatrjevane grožnje geodeta ne more biti uspešna. Kadar meja med strankami postopka urejanja in evidentiranja meje ostane sporna, postopek teče v skladu z zgoraj povzetimi določbami ZEN in tega ni mogoče šteti kot grožnjo, sicer pa je napake izjave volje glede poteka predlagane meje mogoče uveljavljati le v pravdnem postopku (tretji odstavek 36. člena ZEN). Tako tožeča stranka ugotovitev iz zapisnika ne more ovreči s sklicevanjem na dopis, ki ga je naslovila na Inšpektorat RS za okolje in pristor.
ZSRT člen 33. ZPDZC-1 člen 3, 3/1. ZOsn člen 14, 15, 19, 20, 31.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - dejavnost vzgoje in izobraževanja - delo na črno - šolski izlet
Toženka bi morala pri ugotovitvi, da tožnica ekskurzij ni izvajala kot sestavni del rednega šolskega programa, predhodno ugotoviti, ali učni načrti za predmete (nemščina, latinščina, turistična vzgoja), v okviru katerih je bila ekskurzija izvedena, ne predvidevajo ekskurzije kot načina izobraževanja teh predmetov. Namreč, kolikor je ekskurzija del učnega načrta in torej predvidena kot učna metoda, je del izobraževalnega procesa. Za zadevo in pravilno uporabo prava je torej bistveno, ali je bila predmetna ekskurzija sestavni del rednega šolskega programa.
ZJAKRS člen 10. ZUJIK člen 100, 116, 116/1, 116/2. ZUP člen 7, 13, 82, 82/1, 237, 237/2, 237/2-3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do vpogleda v spis - dostop do informacij javnega značaja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - bistvena kršitev določb postopka
Iz vloge tožnika z dne 29. 6. 2016 nikjer ne izhaja, da je zahteval dostop do informacij javnega značaja, temveč je v njej izrecno navedeno, da zahteva vpogled v dokumentacijo v zvezi z obravnavanim javnim razpisom (to dokumentacijo potem tudi konkretno opredeli), kar pomeni, da je organ že s tem, ko je to tožnikovo vlogo obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ravnal v nasprotju s 116. členom ZUJIK oziroma 82. členom ZUP in je že iz tega razloga izpodbijana odločba nezakonita ter jo je treba odpraviti. Sodišče se namreč strinja s tožnikom, da mu je bilo na tak način onemogočeno učinkovito pravno varstvo, saj se tožnik v pritožbenem postopku oziroma v teku (svojega) pritožbenega roka zoper izpodbijano odločbo ni mogel seznaniti z dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, posledično pa zato tudi ni mogel učinkovito varovati in uveljaviti svoje pravice do pritožbe. S takim postopanjem pa je organ zagrešil bistveno kršitev določb postopka (7. člen v zvezi s 13. členom ZUP oziroma smiselno 3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), ki je vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
Tožnik ima prav, da organ pri primerjavi prijavljenega znaka s prejšnjima figuativnima znamkama ni v zadostni meri upošteval podobe križa v prijavljenem znaku. Res je, da je dominantni del prijavljenega znaka besedilo DigitalSHIELD, vendar pa je ob vsebovani podobi križa v tem delu znaka ter dejstvu, da sta obe primerjani prejšnji figurativni znamki sestavljeni ''zgolj'' iz podobe križa, organ napačno oziroma vsaj preuranjeno zaključil, da je križ v prijavljenem znaku zaradi svojega nahajanja in velikosti nepomemben, zlasti glede na nakazovanje izvora blaga, kot ga daje podoba križa – iz Švice. Odločba je zato pomanjkljiva in jo je iz tega razloga treba odpraviti.
Upravni organ je v postopku preizkusa prijave v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije vezan na ugovor. Pri preizkusu ugovora je vezan na dejansko stanje, ki ga je dolžan ugotavljati zgolj v okviru dejstev in dokazov, ki jih ponudijo stranke.