ZUP člen 279, 279/1, 279/2, 280. ZASP člen 156, 156/4, 157, 157a, 162, 162/1, 162/2, 162/4, 162a.
kolektivno upravljanje avtorske pravice - kolektivna organizacija - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - določitev začasne tarife - ničnostni razlogi
Upoštevajoč določbe 162. in 162. a člena ZASP, ne drži, da nadzor organa nad delovanjem kolektivnih organizacij ni omejen. Nadzor je namreč omejen na preverjanje, ali kolektivna organizacija opravlja vse dejavnosti, ki jih mora, in ali posluje v skladu z zakonom.
Organ s sklepom z dne 21. 1. 2014 ni določil ''redne'' tarife, ni odločil, ali je Začasna tarifa, sprejeta s strani tožnika, primerna oziroma v skladu s 156. členom ZASP, temveč je ugotovil kršitev četrtega odstavka 156. člena ZASP, ker je bila Tarifa za konkretna avtorska dela že določena (s Pravilnikom o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998), zaradi česar tožnik za določitev Začasne tarife ni imel podlage v zakonu. Organ torej s sklepom z dne 21. 1. 2014 ni odločil o stvari, za katero je po prej citiranih določbah pristojen Svet za avtorsko pravo, temveč je opravljal funkcijo nadzora. Tak nadzor organa pa je nedvomno podan (tudi) pri ugotavljanju, ali je kolektivna organizacija ravnala v skladu s 156. členom v povezavi z nadaljnjim določbami ZASP, ko je določila Začasno tarifo, saj gre za nadzor skladnosti opravljanja nalog kolektivnih organizacij (določenih v 146. členu ZASP) v skladu z zakonom, torej ZASP.
Spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja. Navedeno je razumljivo, saj je treba zaradi vsake spremembe lokacijskih pogojev, ki se nanašajo na pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njegove lege, velikosti in oblikovanja, ponovno opraviti presojo, ali je v zadevi med drugim izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, to je, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom.
ZJAKRS člen 10. ZUJIK člen 100, 116, 116/1, 116/2. ZUP člen 7, 13, 82, 82/1, 237, 237/2, 237/2-3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do vpogleda v spis - dostop do informacij javnega značaja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - bistvena kršitev določb postopka
Iz vloge tožnika z dne 29. 6. 2016 nikjer ne izhaja, da je zahteval dostop do informacij javnega značaja, temveč je v njej izrecno navedeno, da zahteva vpogled v dokumentacijo v zvezi z obravnavanim javnim razpisom (to dokumentacijo potem tudi konkretno opredeli), kar pomeni, da je organ že s tem, ko je to tožnikovo vlogo obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ravnal v nasprotju s 116. členom ZUJIK oziroma 82. členom ZUP in je že iz tega razloga izpodbijana odločba nezakonita ter jo je treba odpraviti. Sodišče se namreč strinja s tožnikom, da mu je bilo na tak način onemogočeno učinkovito pravno varstvo, saj se tožnik v pritožbenem postopku oziroma v teku (svojega) pritožbenega roka zoper izpodbijano odločbo ni mogel seznaniti z dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, posledično pa zato tudi ni mogel učinkovito varovati in uveljaviti svoje pravice do pritožbe. S takim postopanjem pa je organ zagrešil bistveno kršitev določb postopka (7. člen v zvezi s 13. členom ZUP oziroma smiselno 3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), ki je vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
ZEN člen 32, 32/2, 35, 35/1, 2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 4, 4/5.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - elaborat ureditve meje
V obravnavanem primeru se mejna obravnava ni vodila, kot določata ZEN in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, oziroma predpisan način vodenja mejne obravnave ne izhaja iz zapisnika, zato sodišče ne more zavrniti ugovora tožnikov, da nista podpisala le liste prisotnosti na mejni obravnavi, nikakor pa ne soglasja ali strinjanja s predlagano mejo, kot je sedaj razvidno iz skice in se ugotavlja v izpodbijani odločbi. Namreč zapisnik je sestavljen iz posebnega lista, na katerem je podpis tožnikov z datumom 14. 1. 2016, nikjer v zapisniku pa ni njune izjave, da soglašata s predlagano mejo. Na podlagi tako pomanjkljivega zapisnika mejne obravnave upravni organ ni mogel zaključiti, da sta tožnika podpisala izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, in posledično tudi ne, da podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru, torej da je elaborat prestal preizkus po prvem odstavku 35. člena ZEN.
Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa (1999) člen 22, 22/2. URS člen 3, 3/2, 120, 153. ZSpo člen 7, 7/2, 9, 9/1, 9/3, 9/3-3, 10, 12.
sofinanciranje iz javnih sredstev - šport - javni interes v športu - načelo zakonitosti v upravnem pravu
Pooblastilo ministru, da podrobneje opredeli merila, ne more biti podlaga za odločitev ministra, da opredelitev obsega, kot je število sofinanciranih programov za posamezno športno panogo, prepusti komu drugemu.
ZDen člen 44, 44/1. Pravilnik o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti (1992) člen 2.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - naravne znamenitosti in kulturni spomeniki - status zemljišča ob podržavljenju
Po prvem odstavku 44. člena ZDen se vrednost nepremičnine določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Stanje premoženja v času podržavljenja v obravnavanem primeru ne izkazuje, da bi imele podržavljene nepremičnine status naravne znamenitosti. Da zgolj naravnim znamenitostim, ki tak status lahko izkažejo (v obeh časovnih točkah), pripada dodatno vrednotenje, izhaja iz 2. člena Pravilnika o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, ki določa nepremičnine, ki se v skladu s tem pravilnikom ocenjujejo kot naravne znamenitosti oziroma kulturni spomeniki.
URS člen 74, 74/1, 137, 137/1. ZOdv člen 5, 5/3, 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/6.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška tarifa - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - znižana nagrada - svobodna gospodarska pobuda
Z vidika svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena URS je treba ločiti položaj, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, od položaja, ko delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru obveznega sistema zagotavljanja bpp. V navedenih primerih odvetniki opravljajo naloge, ki iz URS izhajajo kot pozitivne obveznosti države in ki jih država tudi v celoti financira. V tem delu odvetniki opravljajo dolžnost države po njenem pooblastilu in ob plačilu iz državnih sredstev, zato v tem delu določanje cen odvetniških storitev ne more biti v neskladju s prvim odstavkom 74. člena URS. Postavljeni oziroma dodeljeni odvetnik ima zagotovljene stranke in plačilo iz državnega proračuna, medtem ko si mora izbrani odvetnik prizadevati za pridobitev strank, nato pa je še v potencialni negotovosti glede plačila
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - prepozna pritožba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Predmet spora ni presoja sklepa o davčni izvršbi, pač pa presoja sklepa, s katerim je tožena stranka tožnikovo pritožbo kot prepozno zavrgla. Tožnik ugotovitvi o tem, kdaj je prejel sklep o davčni izvršbi in kdaj je zoper njega vložil pritožbo, niti v pritožbi niti v tožbi ne oporeka, prav tako ne oporeka ugotovitvi, da je bila njegova pritožba prepozna. Sodišče zato šteje, da ta dejstva niso sporna, potrjujejo pa jih tudi podatki v upravnem spisu.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Po določbi petega odstavka 88. člena KZ-1 in po uveljavljeni sodni praksi je odprti kazenski postopek ter dejstvo, da tožeča stranka škode oškodovancem ni povrnila, zadosten razlog za zavrnitev prošnje za pogojni odpust, ne glede na to, da pri tožeči stranki ni bila zaznana disciplinska in varnostna problematika, da upošteva navodila hišnega reda ter da ima do zaposlenih in do soobsojencev primeren odnos.
ZTuj-2 člen 68, 68/2, 76, 76/9. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15.
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi toženka pri njeni izdaji upoštevala vse relevantne določbe zakona (ZTuj-2) in Direktive o vračanju. Sprejeta odločitev je v dejanskem in pravnem pogledu bistveno pomanjkljivo obrazložena. Predvsem ni razvidno, na podlagi katerih konkretnih okoliščin, pomembnih v smislu (prvega odstavka) 68. člena ZTuj-2, je sploh napravila zaključek, da pri tožniku obstaja nevarnost pobega.
Tožnik ima tudi prav, ko ugovarja, da toženka ni upoštevala načela sorazmernosti in ni presojala možnosti izreka milejšega ukrepa. V tem pogledu izpodbijana odločba obrazložitve sploh nima. Toženka ni navedla, zakaj je izrečeni ukrep nujen ter ni opravila tehtanja o tem, ali bi bilo možno postopek odstranitve tožnika iz države izvesti tudi z uporabo drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov.
državni tožilec - suspenz državnega tožilca - rok za vložitev tožbe - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Tožba (tudi če sodišče šteje, da je vložena že 30. 9. 2016), je očitno vložena po izteku zakonskega roka 30 dni od vročitve izpodbijane odločbe tožnici. Kot izhaja iz predloženih spisov zadeve, pa tožnica zoper izpodbijano odločbo tudi ni vložila pritožbe, čeprav je to možnost po zakonu in skladno z njim v izpodbijani odločbi navedenem pravnem pouku imela. Da je bila tožnici izpodbijana odločba vročena že novembra 2013 in da zoper njo pritožbe ni vložila, je bilo izpostavljeno tudi že v odgovoru na tožbo in teh navedb tožnica nato ni prerekala.
usmeritev otroka v prilagojen program - otrok s posebnimi potrebami - mnenje komisije
Strokovni mnenji sta izčrpni in razlagata vse vidike otrokovih lastnosti in zmožnosti, kot tudi pojasnjujeta njegove primanjkljaje in utemeljujeta, zakaj jih bo lažje obvladoval v prilagojenem izobraževalnem programu. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi mnenji KUOPP prve in druge stopnje v celoti povzela, nadalje pridobila podatke šole, v postopek odločanja pa vključila tudi starša in jima dala možnost, da na strokovno mnenje podata pripombe in svoje mnenje. Svojo odločitev je utemeljila z določbami ZUOPP-1 in Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, predvsem pa z izčrpnim pojasnilom, zakaj je sprejeta odločitev najboljša za otroka. Vsem tem zaključkom sodišče pritrjuje.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - pogodba civilnega prava - jezik v postopku
Sodišče soglaša z zaključkom tožene stranke, da je proizvodni proces izdelave sladoleda enoten in medsebojno povezan, tako da ne dopušča fizične ločitve pakiranja sladoleda od drugih faz v proizvodnji, ugotovitve ob inšpekcijskem pregledu pa tudi kažejo, da so tako delavci tožeče stranke kot tudi delavci družbe A., d.o.o. opravljali delo na isti delovni opremi, pa četudi je bila ta formalno oddana v najem tožeči stranki.
Organ je dolžan udeleženca postopka poučiti o pravici do tolmača, če ve, da ta ne razume slovenskega jezika. Organ pa to lahko ve, kadar udeleženec to sam pove oziroma če organ to ugotovi glede na konkretne okoliščine vodenega postopka. V obravnavanem primeru bi torej C.C., kolikor ne bi razumel slovenskega jezika in vprašanj, ki so mu bila postavljena, to lahko povedal upravnemu organu in zahteval, da se mu omogoči spremljanje postopka v jeziku, ki ga razume, pa tega ni storil, dejstvo pa je, da je komunikacija z inšpektorico potekala brez težav.
sklenitev zakonske zveze - istospolna usmerjenost - prepoved diskriminacije
Sodišče ob upoštevanju stališč EKČP ne vidi razlogov, zakaj bi zakonska ureditev pravice do poroke in iz tega izhajajočih pravic partnerjev v dveh ločenih zakonskih aktih, konkretno v ZPZ za istospolne pare in ZZZDR za raznospolne pare, bila že sama po sebi v nasprotju z Ustavo, pri čemer tožnika niti ne uveljavljata, da bi se navedena zakonska akta medsebojno kakorkoli razlikovala glede vsebine ali obsega materialno-pravnih upravičenj, izhajajočih iz teh zakonskih določb, saj bi se o diskriminacijski obravnavi lahko govorilo (šele) takrat, kadar država na podlagi osebnih okoliščin različno obravnava posameznike v enakih položajih.
Pojmi "stavbno zemljišče", oziroma "parcela" in "gradbena parcela" so po Pravilniku o meritvah za odmero komunalnega prispevka primerljivi pojmi. To pomeni, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
ZUP člen 43, 44, 142. ZPPreb člen 8. URS člen 22, 32, 67.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranski udeleženec - zmotna uporaba materialnega prava
Vpis naslova stalnega prebivališča na nepremičnino neposredno ne vpliva na lastninsko pravico tožeče stranke, vendar pa tak vpis obenem predstavlja posredni poseg v lastninsko pravico, saj jo na določen način omeji.
Pri ex offo odločanju o tem, kje posameznik prebiva, gre za odločanje o ustavni človekovi pravici do izbire prebivališča (32. člen URS), pri tem pa lahko vpis posameznika na določenem naslovu pomeni poseg v lastninsko pravico druge osebe (33. in 67. člen URS). Človekove pravice in temeljne svoboščine so že na podlagi URS bolj varovane kot druge pravice, ki izhajajo iz URS, vendar je hkrati v 22. členu URS določeno, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopkih in ta temeljna pravica iz 22. člena URS je lahko omejena samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Zato lastniku nepremičnine ni mogoče vnaprej odrekati možnosti, da izkaže in zavaruje svoj pravni interes v glavnem postopku.
V postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča to pomeni, da oseba, ki je lastnik nepremičnine, na naslovu katere želi organ po uradni dolžnosti prijaviti naslov dejanskega stalnega prebivališča osebe, za katero je uvedel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, ščiti svoje pravne koristi, ki so v tem, da se njegova lastninska pravica ne omeji na način in pod pogoji, ki jih zakon ne določa. Posledično lastniku nepremičnine ni mogoče odrekati možnosti, da svoj pravni interes izkaže in zavaruje že v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča posameznika in mu je zato treba priznati položaj stranskega udeleženca ter mu tako omogočiti dejansko sodelovanje v glavnem postopku.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Ker je iz tožbenih navedb in prilog k tožbi razvidno, da je bila tožnikova vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev že poslana stvarno in krajevno pristojnemu organu in je bil tožnik o tem tudi obveščen, sodišče ugotavlja, da tožnik nima pravnega interesa, da zahteva, da sodišče naloži A., naj vlogo odstopi pristojnemu organu.
upravni postopek - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - odločitev o pritožbi
Organ druge stopnje ne more odpraviti ali razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici, če je pred tem že odločil o pritožbi zoper isto odločbo in jo zavrnil.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - rok za prijavo - pravočasnost vloge - način oddaje vlog - z javnim razpisom določen način oddaje vloge
Po presoji sodišča bi morala toženka, da bi zagotovila enako obravnavo tistih, ki so se odločili vlogo prinesti neposredno na vložišče prvostopenjskega organa, zagotoviti, da se vložišče prvostopenjskega organa za sprejem predmetnih vlog odpre ob 8. uri, torej ob uri, ko po razpisu začne teči rok za oddajo vlog, in ko so svoje vloge lahko oddali tisti, ki so se odločili to storiti po pošti.
Gradbena pacela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oz. na katerem je predviden objekt (stavbišče) in na katerem so urejene površine, ki služijo oz. je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Le tako površino je torej v skladu z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.