Iz odgovora tožene stranke in iz podatkov v spisu izhaja, da je bil tožnik dne 6. 7. 2016 pogojno odpuščen. To pomeni, da mu je med postopkom pravni interes za odločitev v zvezi s pogojnim odpustom, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imel, prenehal. Tožnik si zato tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu, glede na zahtevek, postavljen v tožbi, to je (zgolj) zahtevek za odpravo izpodbijanega akta (izpodbojna tožba), ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Pri pravici iz 47. člena ZTuj-2 do združitve družine gre za pravico tujca (združevalca družine), o kateri se odloča na podlagi njegove vloge. Navedeno pomeni, da družinska člana nista aktivna legitimirana za vložitev takšne zahteve, in s tem tudi ne za vlaganje pravnih sredstev zoper odločitev pristojnega upravnega organa niti za vložitev tožbe v upravnem sporu.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - regres za letni dopust
Tožnica ne oporeka podatku, da je v mesecu decembru 2016 prejela regres za letni dopust v višini 31,50 EUR, ki ga je tožena stranka upoštevala na mesečni ravni v višini 2,63 EUR. Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da regres predstavlja dohodek, ki se upošteva, saj gre za občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre.
Tožena stranka je pravilno štela, da bi solastništvo kmetijskih zemljišč moralo biti izkazano s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali vpisano v zemljiško knjigo. Tega dokazila tožnik organu pred izdajo odločbe ni predložil, zato po presoji sodišča, ne glede na določbo 139. člena ZD ali določbo 41. člena SPZ-1, upravni organ ni bil dolžan upoštevati zapuščinskega postopka, ki je v teku v zvezi z nepremičninami in odločitev opreti na tožnikovo pričakovano pravico.
Tožena stranka je sodišče obvestila, da je tožnik zapustil azilni dom. Ker se torej ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o svoji prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
poštne storitve - odškodnina - spor med uporabnikom in izvajalcem poštnih storitev - zahteva za rešitev spora - upravni postopek - stvarna pristojnost
Določba četrtega odstavka 51. člena ZPSto-2, ki napotuje na uporabo 62. člena ZPSto-2, opredeljuje torej stvarno pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za izvensodno obravnavo odškodninskih sporov med uporabniki in izvajalci poštnih storitev in velja za vse izvajalce poštnih storitev - ne glede na njihov status in ne glede na to, ali opravljajo storitve v naboru ali (tudi) izven nabora univerzalne poštne storitve.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 121, 121/2.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev
Logična razlaga javnega razpisa terja, da se pravilo, da se mora predmet podpore uporabljati izključno za namen in dejavnost, za katero so bila sredstva dodeljena, upošteva tudi pri odločanju o zahtevku za izplačilo sredstev.
ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-7. ZTuj-2 člen 37, 37/2, 55.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izdaja soglasja - odločba o prekršku - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Čeprav je pooblaščenka zelo natančno v postopku izdaje upravnega akta navedla, da pravna argumentacija Zavoda RS za zaposlovanje ne drži, saj je bila delodajalcu izrečena globa zgolj za prekršek po ZDR-1, kjer pa ne velja prepoved zaposlovanja tujcev za obdobje treh let, ampak za krajše obdobje, se tožena stranka v odločbi do vseh teh navedb ni opredelila, zaradi česar je odločba tako pomanjkljivo obrazložena, da se je ne da preizkusiti, s čemer je podana kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Tožnik je ob vložitvi tožbe predložil tudi sklep, s katerim je pritožbeno sodišče že odločilo o njegovi pritožbi, pri čemer je pritožbo zavrnilo in potrdilo navedeni sklep. Iz navedenega torej izhaja, da je bila odločitev tožene stranke, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ker njegova pritožba nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev obtožnega predloga
Iz tožbenih navedb ne izhajajo razlogi, zaradi katerih naj bi izpodbijana odločitev ne bila pravilna, temveč le navedbe, s katerimi tožeča stranka utemeljuje razloge za vložitev ovadbe oziroma znake kaznivega dejanja goljufije. To pa po presoji sodišča pomeni, da stranka tudi s prevzemom kazenskega pregona oziroma vložitvijo obtožnega predloga ne more biti uspešna.
DDV - vstopni DDV - uveljavljanje pravice do vstopnega DDV - materialni prekluzivni rok
Uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV je povezano z obveznostjo pridobitve ustreznega računa. Prvo davčno obdobje, v katerem lahko davčni zavezanec uveljavljanja pravico do odbitka DDV iz drugega odstavka 67. člena ZDDV-1, je tisto davčno obdobje, v katerem je davčni zavezanec pridobil račun, na podlagi katerega lahko uveljavlja pravico do odbitka DDV. V skladu z drugim odstavkom 67. člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec opravi odbitek DDV tako, da od skupnega zneska DDV, ki ga dolguje za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek DDV, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se lahko uveljavlja v skladu s prvim odstavkom tega člena. Če davčni zavezanec ne opravi odbitka DDV v tem davčnem obdobju, lahko odbije ta znesek DDV kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne pozneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka DDV. Za iztek navedenega roka pa je ključna okoliščina iz 62. člena ZDDV-1, ki določa, da pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Slednja pa nastane, ko nastane obdavčljiv dogodek, torej, ko je blago dobavljeno oz. storitve opravljene. Rok, naveden v drugem odstavku 67. člena ZDDV-1, je materialen, prekluziven, saj davčni zavezanec po preteku tega roka izgubi pravico do odbitka DDV. Tožnik bi lahko v predmetni zadevi na podlagi obravnavanega računa uveljavljal pravico do odbitka DDV vse do 31. 12. 2014, po preteku tega roka pa je izgubil pravico do odbitka DDV.
ZMed člen 78, 78/1, 78/1-7, 81. - člen 2, 20. ZUP člen 209, 209/4, 209/5.
televizijski program - pridobitev statusa nepridobitnega televizijskega programa - programske zahteve - drugo mnenje - priprava programa
Kadar gre za odločbo, izdano na podlagi mnenja drugega organa, sme pristojni organ izdati odločbo šele potem, ko dobi mnenje drugega organa oz. ko preteče določeni rok, odkar je bilo mnenje od pristojnega organa zahtevano. Na dano mnenje praviloma ni vezan (razen če predpis tega izrecno ne določa), vendar pa ga mora presoditi, kar je tožeča stranka skladno z napotkom sodišča v izpodbijani odločbi tudi storila in svojo presojo ustrezno in s pravimi razlogi obrazložila. V obravnavanem primeru neskladnost sklepa Sveta za radiodifuzijo (pozitivno predhodno mnenje) z razlogi sklepa, v katerih so povzete ugotovitve Agencije, ki so enake ugotovitvam tožene stranke, po presoji sodišča tudi ni terjala naknadnega razjasnjevanja, saj predhodno pozitivno mnenje temelji zgolj na drugačni razlagi materialnega zakona in ne na strokovnem mnenju Sveta kot posvetovalnega organa o strokovnem vprašanju.
Skladno z določbo 81. člena ZMed se za nepridobitni program šteje radijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega najmanj trideset odstotkov lastne produkcije informativnih, umetniških, izobraževalnih in kulturno-zabavnih vsebin, in televizijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega najmanj trideset odstotkov vsebin iz tega odstavka, kar pomeni, da se mora lastna produkcija zagotavljati dnevno.
izvrševanje kazenskih sankcij - prenehanje pravic iz dela obsojenca - skrajšani ugotovitveni postopek
Po členu 75.a ZIKS-1 direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka z odločbo ugotovi, da obsojencu prenehajo pravice iz dela, če neupravičeno odkloni delo, pet dni zaporedoma neupravičeno ne pride na delo ali to narekujejo utemeljeni razlogi varnosti oziroma izkazane potrebe ohranitve reda in discipline v zavodu. Po 8. členu ZIKS-1 se odločbe izdane, med drugim na podlagi 57.a člena ZIKS-1, izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek). Organi, pristojni za odločanje o zadevah po določbah prvega odstavka tega člena, odločajo v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank (tretji odstavek 8. člena ZIKS-1).
ZDDPO-2 člen 74. ZDoh-2 člen 90. ZUP člen 10, 237.
davek od dohodka iz kapitala - povezane družbe - dvig gotovine s transakcijskega računa - dokazovanje - izjava stranke - kršitev pravil postopka
V izpodbijani odločbi se "ignorirajo" poročila davčnih organov Republike Avstrije, ki so bila pridobljena v postopku nadzora in ki se nanašajo med drugim tudi na sporno poslovanje z gotovino. Po navedbah v tožbi, ki jih potrjujejo podatki upravnih spisov, so bile namreč v okviru mednarodne izmenjave informacij opravljene poizvedbe pristojnih avstrijskih organov pri družbi C. kot dobaviteljici tožeče stranke in hkrati prejemnici gotovine. Iz omenjene poizvedbe in odgovora nanjo, ki ga tožeča stranka povzema v tožbi, je razvidno, da se nanaša na gotovinska plačila družbi C. s strani tožeče stranke in s tem prav na vsebine, ki so predmet izpodbijane odločbe. Iz spisov tudi sledi, da je davčni organ prve stopnje odgovor na poizvedbe prejel še pred izdajo odločbe. Kljub temu se o prejeti informaciji ne izreče in pridobljenih podatkov ne presodi. Pridobljenih informacij tudi ne presodi in se o njih ne izreče drugostopenjski davčni organ v svoji odločbi in s tem ne popravi nepravilnosti pri postopanju davčnega organa prve stopnje.
Računi ne izpolnjujejo pogojev, ki jih določa 82. člen ZDDV-1, predložene listine pa tudi ne izkazujejo, da bi bile storitve, ki so zaračunane z navedenimi računi, zares opravljene. Ker je predmet obdavčitve z DDV zgolj dobava blaga in opravljanje storitev (3. člen ZDDV-1), v konkretnem primeru pa ni izkazano, da bi bile zaračunane storitve dejansko opravljene, tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV od navedenih računov.
ZBPP člen 1, 10, 10/1. URS člen 2, 6, 8, 14, 15, 22, 23, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZUS-1 člen 16, 17, 17/1.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva
V prvem odstavku 10. člena ZBPP so upravičenci do brezplačne pravne pomoči navedeni taksativno oziroma izrčpno (ne primeroma), kar pomeni, da določb ZBPP ni mogoče širiti na subjekte, ki s prvim odstavkom 10. člena tega zakona niso zajeti oziroma tam niso našteti.
ZPNačrt člen 79. ZUreP-1 člen 179, 179/2. - člen 14, 14/1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - uporaba občinskega predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere
Čeprav ZUreP-1 ni izrecno določal, kdaj nastane obveznost plačila komunalnega prispevka (in tega ne določa niti zdaj veljaven ZPNačrt), mora po stališču Vrhovnega sodišča prvostopenjski organ v skladu z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave) uporabiti predpis, veljaven v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.
ZUreP-1 člen 92, 93, 99, 100, 110. EZ-1 člen 510, 510/1, 510/2, 550.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - elektroenergetski objekt
Za znatno manjšo obremenitev nepremičnin/e gre v primerih, ko gre za postavitev takega objekta, kot v obravnavanem primeru (in nato za njegovo vzdrževanje), kar pomeni tudi znatno manjši poseg v ustavno varovano lastninsko pravico posameznika, zaradi česar omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo služnosti v javno korist, ob upoštevanju načela sorazmernosti posega v lastninsko pravico, zadošča.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - vročanje - pomota pri vročanju - prepozna vloga
Dopolnitev vloge, ki jo je tožnik oddal 3. 6. 2016, je prepozna, saj je bila vložena po preteku 8 dnevnega roka, ki se je iztekel 2. 6. 2016 in je zato obstajala pravna podlaga iz četrtega odstavka 22. člena Javnega razpisa za zavrženje tožnikove vloge na Javni razpis.