izvrševanje kazenskih sankcij - odhod v drugo državo - osebne okoliščine - prosti preudarek
Določba drugega odstavka 77. člena ZIKS sama po sebi ne odseva vseh meril, ki vplivajo na odločitev, kar pomeni, da je zakonodajalec pristojnemu organu z njo podelil pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. V takem primeru mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano in ki izhajata iz zakona (drugi odstavek 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP). Če gre za odločanje po prostem preudarku, sodišče v upravnem sporu preveri, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen (tretji odstavek 40. člena Zakona o upravnem sporu: v nadaljevanju ZUS-1).
Odhod iz države je mogoče dovoliti izključno tedaj, ko to zahtevajo osebne okoliščine obsojenca, pristojni organ pa v okviru pooblastila za odločanje po prostem preudarku presoja še, ali je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj izjemnosti.
javni razpis - svetovalec za begunca - izpolnjevanje pogojev - starostna meja
V obravnavani zadevi ni bila kršena tožnikova pravica, da pod enakimi pogoji kot ostali kandidira na javnem razpisu, saj so bili razpisni pogoji za imenovanje za svetovalca za begunce za vse kandidate enaki. Pogoj starostne meje 70 let za kandidate, ki lahko na javnem razpisu uspešno kandidirajo za imenovanje za svetovalca za begunce, je bil postavljen za vse kandidate enako. Tožnik je tako kot ostali kandidati kandidiral na javnem razpisu, pri čemer pa ni izpolnjeval vseh zakonsko predpisanih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce. Po povedanem po presoji sodišča tožnik v predmetnem postopku ni bil diskriminiran.
Navedbe, da bi tožnica z izvršitvijo navedene odločbe nezakonito posegla v lastnino Republike Slovenije, saj naloženi ukrepi ne pomenijo zgolj vzdrževalnih, ampak tudi investicijska dela, ter da je inšpekcijski organ nepravilno razlagal nejasen 60. člen ZCes-1, ki po njegovem tožnici take posege nalaga, po presoji sodišča tudi če bi bile resnične, ne pomenijo pravne nezmožnosti izvršitve.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odstranitev ene enote dvojčka - poseg v skupne dele objekta
Če se s predvidenimi deli posega v skupen gradbeni element, je treba pridobiti soglasje vseh lastnikov posameznih delov stavb, ki si skupen gradbeni element delijo, saj lahko tak poseg vpliva na njihove nepremičnine, tudi če pravno formalno ne gre za stavbo v etažni lastnini.
upravni postopek - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - odločitev o pritožbi
Organ druge stopnje ne more odpraviti ali razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici, če je pred tem že odločil o pritožbi zoper isto odločbo in jo zavrnil.
zahteva za izdajo začasne odredbe - nelegalna gradnja - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti
Gradnja predstavlja za tožnika in njegovo štiričlansko družino dom, v katerem živijo. Tožeča stranka navaja, da bi izvršitev odločbe za tožečo stranko pomenila izgubo doma, tožnik pa ne razpolaga s finančnimi sredstvi, ki bi mu omogočala, da bi družini priskrbel drugo bivališče. Po presoji sodišča je s tem nastanek težko popravljive škode ob izvršitvi izpodbijane odločbe za tožnika (in njegovo družino) izkazan.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetnik - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - načelo enakosti
Odločitev tožene stranke temelji izključno na ugotovitvi, da je tožnik kot odvetnik prava vešča oseba in si torej lahko s svojim znanjem in izkušnjami zagotovi potrebno varstvo v zaprošenem pravdnem postopku. Sodišče ugotavlja, da ne iz določbe 1. člena ZBPP, ne iz drugih določb tega zakona, ne izhaja pravna podlaga za takšno odločitev.
Načelo enakosti pomeni, da bi zakonodajalec v mejah svoje pristojnosti lahko določil kriterije, na podlagi katerih bi posameznim upravičencem iz 10. člena ZBPP omejil dostop do BPP tudi izven ugotavljanja v zakonu opredeljenih pogojev za dodelitev BPP (subjektivnih in objektivnih pogojev), vendar ob upoštevanju določbe 1. člena ZBPP, stvarni razlog, ki bi pravico do zaprošene BPP prosilcu omejeval zaradi njegove izobrazbe oziroma poklica, ki ga opravlja, iz zakona ne izhaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - oškodovanec kot tožilec
ODT je kazensko ovadbo zoper A.A. zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe zavrglo, ker so podane okoliščine, ki izključujejo pregon, ker je osumljeni dejanje storil v silobranu. Tožbeni zahtevek tožnice pa je bil tudi v pravdnem postopku pravnomočno zavrnjen. Sodišče se zato strinja z oceno tožene stranke, da kazenski pregon zoper A.A. ne bi bil razumen.
ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27. ZZZDR člen 12.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izvenzakonski partner - družinski član prosilca
Pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnih pogojev za pridobitev pravic iz javnih sredstev se v skladu s prvim in drugim odstavkom 14. člena ZBPP uporabljata ZSVarPre in ZUPJS. Slednji določa, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Za odločitev torej ni relevanten vpis v evidenco gospodinjstev (ki je ZPPreb-1 več ne pozna, evidenca gospodinjstev po ZPPreb pa se vodi še do zadnjega dne leta, v katerem potečejo štiri leta od uveljavitve ZPPreb-1, šesti odstavek 53. člena ZPPreb-1), ampak ugotovitev, da gre za zunajzakonsko skupnost, ki je po ZZZDR izenačena z zakonsko zvezo.
dovoljenje za opravljanje dejavnosti - oseba, ki opravlja vročanje kot dejavnost - izbris iz registra
Če oseba, ki ji je bilo izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti vročanja, v sodnem oziroma poslovnem registru ni več registrirana za opravljanje dejavnosti vročanja ali ni več izvršitelj ali detektiv, ji dovoljenje za opravljanje dejavnosti vročanja preneha veljati z dnem izbrisa iz sodnega oziroma poslovnega registra, evidence izvršiteljev ali evidence detektivov.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - dopolnitev vloge - dokazila k vlogi
Tožena stranka je sicer imela podlago v 2. odstavku 32. člena ZBPP, da je tožniku naložila predložitev podatkov, ki so našteti v omenjenem določilu. Vendar pa je zmotno štela, da tožnik ni odpravil pomanjkljivosti prošnje do te mere, da tožena stranka ne bi mogla odločati o prošnji, s čimer je kršila določilo 2. odstavka 67. člena ZUP in posledično tudi določilo 31.a v zvezi z 32. členom ZBPP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - obstoječi objekt
Presoja pogojev za gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt se opravi na podlagi predložene dokumentacije, ki mora biti sestavljena iz vseh listin zahtevanih v določbi 74.a in 74.c člena ZGO-1, torej listin o legi in velikosti objekta. To stališče, ki predstavlja stališče ustaljene sodne prakse, velja tudi v primeru, ko objekt v naravi že dejansko stoji. Drugačnega odločanja, torej odločanja na podlagi dejansko obstoječega objekta ali mimo predložene dokumentacije, ZGO-1 ne dopušča.
postopek evidentiranja meje - parcelacija zemljišča - upravičeni predlagatelj postopka - občina
Mestna občina je samoupravna lokalna skupnost, ki je v skladu s četrtim odstavkom 48. člena ZEN upravičena predlagateljica postopka parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - stroški prehrane in prevoza - olajšava za čezmejne delovne migrante
Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Olajšavo za čezmejne delovne migrante iz petega odstavka 113. člena ZDoh-2 je treba upoštevati v postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe pa do ukinitve te davčne olajšave z novelo ZDoh-2 M z dne 1. 1. 2014, če jo je zavezanec v samoprijavi uveljavljal.
denacionalizacija - stavbno zemljišče - ovire za vračilo v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti
Pri ugotavljanju obstoja ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen je treba v skladu z uveljavljeno sodno prakso upoštevati tudi dejansko stanje v času uveljavitve ZDen. Namen takšne razlage predpisa je preprečiti, da bi bila zaradi spremembe, ki se je zgodila po uveljavitvi ZDen, katera od strank v drugačnem (boljšem ali slabšem) položaju.
Prav dejstvo, ki kaže na to, da se je zemljišče očitno že ob uveljavitvi ZDen uporabljalo za enak namen, kot se uporablja še danes, je po presoji sodišča bistveno za zaključek, da zemljišča zaradi obstoja ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen upravičenki ni mogoče vrniti v naravi. Glede na navedeno za odločitev tudi ni bistveno, v kakšnem obsegu oziroma površini natančno (v celoti ali zgolj deloma) se je v določenem časovnem trenutku (v času od uveljavitve ZDen vse do izdaje izpodbijane odločbe) nepremičnina dejansko v naravi uporabljala za namen skladiščenja. Obseg uporabe nepremičnine se lahko namreč skozi daljše časovno obdobje tudi spreminja - glede na vsakokratni obseg poslovne dejavnosti družbe - kot je to v postopku pojasnil tudi zavezanec.
evidentiranje urejene meje - urejena meja - elaborat - stvarna pravica
Tožniki ugovorov o kršitvi postopka oziroma materialnih določb ZEN v zvezi z urejeno mejo ne navajajo. Da so soglašali s potekom predlagane meje, pa izhaja iz zapisnika mejne obravnave z dne 4. 3. 2016. Na tej podlagi je organ lahko ugotovil, da so podani pogoji za evidentiranje delov meja parcel tudi med parcelo 192/9 in tožnikov 193/5. Sodišče torej glede na trditveno podlago tožbe meni, da je organ lahko evidentiral mejo, kot izhaja iz elaborata.
V postopku parcelacije za tožnike sporne parcele 192/9 pa tožniki, ob predhodno urejeni meji med parcelama, niso bili stranke postopka, ker niso lastniki te parcele, zato odločitve organa v tej smeri niti ne morejo izpodbijati. Z navajanji glede dogovorov s predlagatelji parcelacije (dedni dogovor, razdelilna pogodba) pa niso izkazali, da imajo stvarno pravico, ki bi jo organ moral upoštevati in parcelacije ne dovoliti (npr. 6. točka tretjega odstavka 51. člena ZEN).
izobraževanje odraslih - soglasje ministrstva - zmanjšanje obsega vpisa dijakov - obseg sodne presoje - izvrševanje upravne funkcije
Sodišče je v primerih, ko presoja zakonitost aktov, ki po sami definiciji niso upravni akti, vendar so izdanih v okviru izvrševanja upravnih nalog, pri sodni presoji zadržano.
Sodna presoja zakonitosti soglasja in sklepa je zadržana glede vprašanja kriterijev za določitev števila vpisnih mest. Sodišče pristojnemu organu pušča široko polje proste presoje in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) ali diskriminatorna.