javni razpis - svetovalec za begunca - izpolnjevanje pogojev - starostna meja
V obravnavani zadevi ni bila kršena tožnikova pravica, da pod enakimi pogoji kot ostali kandidira na javnem razpisu, saj so bili razpisni pogoji za imenovanje za svetovalca za begunce za vse kandidate enaki. Pogoj starostne meje 70 let za kandidate, ki lahko na javnem razpisu uspešno kandidirajo za imenovanje za svetovalca za begunce, je bil postavljen za vse kandidate enako. Tožnik je tako kot ostali kandidati kandidiral na javnem razpisu, pri čemer pa ni izpolnjeval vseh zakonsko predpisanih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce. Po povedanem po presoji sodišča tožnik v predmetnem postopku ni bil diskriminiran.
Navedbe, da bi tožnica z izvršitvijo navedene odločbe nezakonito posegla v lastnino Republike Slovenije, saj naloženi ukrepi ne pomenijo zgolj vzdrževalnih, ampak tudi investicijska dela, ter da je inšpekcijski organ nepravilno razlagal nejasen 60. člen ZCes-1, ki po njegovem tožnici take posege nalaga, po presoji sodišča tudi če bi bile resnične, ne pomenijo pravne nezmožnosti izvršitve.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odstranitev ene enote dvojčka - poseg v skupne dele objekta
Če se s predvidenimi deli posega v skupen gradbeni element, je treba pridobiti soglasje vseh lastnikov posameznih delov stavb, ki si skupen gradbeni element delijo, saj lahko tak poseg vpliva na njihove nepremičnine, tudi če pravno formalno ne gre za stavbo v etažni lastnini.
izvrševanje kazenskih sankcij - odhod v drugo državo - osebne okoliščine - prosti preudarek
Določba drugega odstavka 77. člena ZIKS sama po sebi ne odseva vseh meril, ki vplivajo na odločitev, kar pomeni, da je zakonodajalec pristojnemu organu z njo podelil pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. V takem primeru mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano in ki izhajata iz zakona (drugi odstavek 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP). Če gre za odločanje po prostem preudarku, sodišče v upravnem sporu preveri, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen (tretji odstavek 40. člena Zakona o upravnem sporu: v nadaljevanju ZUS-1).
Odhod iz države je mogoče dovoliti izključno tedaj, ko to zahtevajo osebne okoliščine obsojenca, pristojni organ pa v okviru pooblastila za odločanje po prostem preudarku presoja še, ali je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj izjemnosti.
civilno letalstvo - letna tarifa - storitve Javne agencije za civilno letalstvo RS - nadzor nad zrakoplovi
Osnova za obračun predmetne tarife je število prodanih potniških vozovnic, kar pomeni, da je izpodbijani sklep, ki je kot osnovo upošteval sporočeno število prepeljanih potnikov in ne število prodanih vozovnic, napačen.
denacionalizacija - stavbno zemljišče - ovire za vračilo v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti
Pri ugotavljanju obstoja ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen je treba v skladu z uveljavljeno sodno prakso upoštevati tudi dejansko stanje v času uveljavitve ZDen. Namen takšne razlage predpisa je preprečiti, da bi bila zaradi spremembe, ki se je zgodila po uveljavitvi ZDen, katera od strank v drugačnem (boljšem ali slabšem) položaju.
Prav dejstvo, ki kaže na to, da se je zemljišče očitno že ob uveljavitvi ZDen uporabljalo za enak namen, kot se uporablja še danes, je po presoji sodišča bistveno za zaključek, da zemljišča zaradi obstoja ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen upravičenki ni mogoče vrniti v naravi. Glede na navedeno za odločitev tudi ni bistveno, v kakšnem obsegu oziroma površini natančno (v celoti ali zgolj deloma) se je v določenem časovnem trenutku (v času od uveljavitve ZDen vse do izdaje izpodbijane odločbe) nepremičnina dejansko v naravi uporabljala za namen skladiščenja. Obseg uporabe nepremičnine se lahko namreč skozi daljše časovno obdobje tudi spreminja - glede na vsakokratni obseg poslovne dejavnosti družbe - kot je to v postopku pojasnil tudi zavezanec.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - oškodovanec kot tožilec
ODT je kazensko ovadbo zoper A.A. zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe zavrglo, ker so podane okoliščine, ki izključujejo pregon, ker je osumljeni dejanje storil v silobranu. Tožbeni zahtevek tožnice pa je bil tudi v pravdnem postopku pravnomočno zavrnjen. Sodišče se zato strinja z oceno tožene stranke, da kazenski pregon zoper A.A. ne bi bil razumen.
ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27. ZZZDR člen 12.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izvenzakonski partner - družinski član prosilca
Pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnih pogojev za pridobitev pravic iz javnih sredstev se v skladu s prvim in drugim odstavkom 14. člena ZBPP uporabljata ZSVarPre in ZUPJS. Slednji določa, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Za odločitev torej ni relevanten vpis v evidenco gospodinjstev (ki je ZPPreb-1 več ne pozna, evidenca gospodinjstev po ZPPreb pa se vodi še do zadnjega dne leta, v katerem potečejo štiri leta od uveljavitve ZPPreb-1, šesti odstavek 53. člena ZPPreb-1), ampak ugotovitev, da gre za zunajzakonsko skupnost, ki je po ZZZDR izenačena z zakonsko zvezo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - obstoječi objekt
Presoja pogojev za gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt se opravi na podlagi predložene dokumentacije, ki mora biti sestavljena iz vseh listin zahtevanih v določbi 74.a in 74.c člena ZGO-1, torej listin o legi in velikosti objekta. To stališče, ki predstavlja stališče ustaljene sodne prakse, velja tudi v primeru, ko objekt v naravi že dejansko stoji. Drugačnega odločanja, torej odločanja na podlagi dejansko obstoječega objekta ali mimo predložene dokumentacije, ZGO-1 ne dopušča.
dovoljenje za opravljanje dejavnosti - oseba, ki opravlja vročanje kot dejavnost - izbris iz registra
Če oseba, ki ji je bilo izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti vročanja, v sodnem oziroma poslovnem registru ni več registrirana za opravljanje dejavnosti vročanja ali ni več izvršitelj ali detektiv, ji dovoljenje za opravljanje dejavnosti vročanja preneha veljati z dnem izbrisa iz sodnega oziroma poslovnega registra, evidence izvršiteljev ali evidence detektivov.
zahteva za izdajo začasne odredbe - nelegalna gradnja - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti
Gradnja predstavlja za tožnika in njegovo štiričlansko družino dom, v katerem živijo. Tožeča stranka navaja, da bi izvršitev odločbe za tožečo stranko pomenila izgubo doma, tožnik pa ne razpolaga s finančnimi sredstvi, ki bi mu omogočala, da bi družini priskrbel drugo bivališče. Po presoji sodišča je s tem nastanek težko popravljive škode ob izvršitvi izpodbijane odločbe za tožnika (in njegovo družino) izkazan.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetnik - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - načelo enakosti
Odločitev tožene stranke temelji izključno na ugotovitvi, da je tožnik kot odvetnik prava vešča oseba in si torej lahko s svojim znanjem in izkušnjami zagotovi potrebno varstvo v zaprošenem pravdnem postopku. Sodišče ugotavlja, da ne iz določbe 1. člena ZBPP, ne iz drugih določb tega zakona, ne izhaja pravna podlaga za takšno odločitev.
Načelo enakosti pomeni, da bi zakonodajalec v mejah svoje pristojnosti lahko določil kriterije, na podlagi katerih bi posameznim upravičencem iz 10. člena ZBPP omejil dostop do BPP tudi izven ugotavljanja v zakonu opredeljenih pogojev za dodelitev BPP (subjektivnih in objektivnih pogojev), vendar ob upoštevanju določbe 1. člena ZBPP, stvarni razlog, ki bi pravico do zaprošene BPP prosilcu omejeval zaradi njegove izobrazbe oziroma poklica, ki ga opravlja, iz zakona ne izhaja.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - stroški prehrane in prevoza - olajšava za čezmejne delovne migrante
Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Olajšavo za čezmejne delovne migrante iz petega odstavka 113. člena ZDoh-2 je treba upoštevati v postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe pa do ukinitve te davčne olajšave z novelo ZDoh-2 M z dne 1. 1. 2014, če jo je zavezanec v samoprijavi uveljavljal.
postopek evidentiranja meje - parcelacija zemljišča - upravičeni predlagatelj postopka - občina
Mestna občina je samoupravna lokalna skupnost, ki je v skladu s četrtim odstavkom 48. člena ZEN upravičena predlagateljica postopka parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - dopolnitev vloge - dokazila k vlogi
Tožena stranka je sicer imela podlago v 2. odstavku 32. člena ZBPP, da je tožniku naložila predložitev podatkov, ki so našteti v omenjenem določilu. Vendar pa je zmotno štela, da tožnik ni odpravil pomanjkljivosti prošnje do te mere, da tožena stranka ne bi mogla odločati o prošnji, s čimer je kršila določilo 2. odstavka 67. člena ZUP in posledično tudi določilo 31.a v zvezi z 32. členom ZBPP.
ZIL-1 člen 6, 6/1, 44, 44/1, 44-6, 44/1-f, 101, 102. ZASP člen 11, 14, 15. ZUS-1 člen 20, 54.
znamka - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost znakov - zmeda v javnosti - avtorska pravica - tožbena novota
Ker si znaka nista podobna, ne bo prišlo do zmede v javnosti in povezovanja prijavljenega znaka s tožnikovo blagovno znamko.
Tožnik zatrjuje, da je avtor slikovnega dela svoje znamke, ki pa ga je prijavitelj uporabil pri prijavljenem znaku, s čimer je posegel v tožnikove avtorske pravice (moralne in materialne). Bistveno pri presoji tega ugovora je (in kar tudi izhaja iz izpodbijane odločbe ter odgovora na tožbo), ali gre pri spornem slikovnem delu prijavljenega znaka sploh za takšno podobnost s slikovnim delom znaka tožnika, da bi zaradi tega lahko prišlo do kopiranja tega slikovnega dela tožnikovega znaka, ki je po tožnikovem zatrjevanju njegovo avtorsko delo, in s tem do kršitve njegove avtorske pravice. Sodišče se strinja z oceno organa, da si znaka nista podobna, in to ne v celoti, kot tudi ne v - za tožnika spornih - slikovnih delih. Ker pa si nista podobna, do kršitve (zatrjevane) avtorske pravice ni moglo priti. S tako presojo in posledičnim zaključkom pa organ zato za priznanje avtorske pravice tudi ni postavljal nobenih dodatnih pogojev, saj je presojo moral in jo tudi je opravil po relevantnem zakonu, torej po ZIL-1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pripravljalna vloga - kilometrina - obrazložitev odločbe
Že iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da so se priznali stroški v zvezi z zahtevkom, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, v odgovoru na tožbo pa tožena stranka dodatno pojasni, da je pri odmeri nagrade upoštevala višino tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na zahtevek na ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in plačila plač ter drugih pravic iz delovnega razmerja. Podatki v spisu potrjujejo, da se je tožba v delu, ki se je nanašala na plačilo odškodnine, izločila in se vodi pod številko Pd 141/2016, in da postopek v tej zadevi še ni bil zaključen. Zato se sodišče strinja, da tožena stranka ni mogla odločati o teh stroških in jih tudi ne upoštevati pri odmeri nagrade tožniku.
ZUP člen 43, 44, 142. ZPPreb člen 8. URS člen 22, 32, 67. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/3.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranski udeleženec - odprava drugega akta izdanega v postopku izdaje izpodbijanega akta - zmotna uporaba materialnega prava
Pri odločanju o tem, kje posameznik prebiva gre za odločanje o ustavni človekovi pravici do izbire prebivališča, pri tem pa lahko vpis posameznika na določenem naslovu pomeni poseg v lastninsko pravico druge osebe. Človekove pravice in temeljne svoboščine so že na podlagi URS bolj varovane kot druge pravice, ki izhajajo iz URS, vendar je hkrati v 22. členu URS določeno, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopkih in ta temeljna pravica iz 22. člena URS je lahko omejena samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava (tretji odstavek 15. člena URS). Zato lastniku nepremičnine ni mogoče vnaprej odrekati možnosti, da izkaže in zavaruje svoj pravni interes v glavnem postopku. Ta okoliščina namreč po presoji sodišča nedvomno pomeni, da ima tožeča stranka pravni interes za vstop v glavni postopek. Navedeno v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča pomeni, da oseba, ki je lastnik nepremičnine, na naslovu katere želi organ po uradni dolžnosti prijaviti naslov dejanskega stalnega prebivališča osebe, za katero je uvedel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, ščiti svoje pravne koristi, ki so v tem, da se njegova lastninska pravica ne omeji na način in pod pogoji, ki jih zakon ne določa. Posledično lastniku nepremičnine ni mogoče odrekati možnosti, da svoj pravni interes izkaže in zavaruje že v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča posameznika in mu je zato treba priznati položaj stranskega udeleženca ter mu tako omogočiti dejansko sodelovanje v glavnem postopku postopku.
V konkretnem primeru iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka tožečo stranko z dopisom z dne 4. 9. 2015 sicer obvestila o svojih ugotovitvah glede ugotovljenega dejanskega stalnega prebivališča A.A. in jo hkrati pozvala, da se glede tega opredeli in izda soglasje, na podlagi katerega bodo imenovani uredili prijavo stalnega prebivališča na spornem naslovu. Dodatno pri tem navaja, da bo po poteku 15 dnevnega roka izdana odločba o določitvi stalnega prebivališča za A.A. na navedenem naslovu. To kaže na dejstvo, da tožeči stranki v glavnem postopku ni bilo dejansko omogočeno sodelovanje v smislu možnosti varovanja njenih pravic, pač pa je tožeča stranka imela le navidezno možnost sodelovanja v postopku.
V konkretnem primeru je upravni organ v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča izdal odločbo o vpisu novega naslova stalnega prebivališča A.A.v register stalnega prebivalstva ne da bi počakal na pravnomočno odločitev glede vprašanja statusa tožeče stranke v tem postopku. Ker mora biti predlagatelju, v primeru ugoditve predlogu za priznanje položaja stranskega udeleženca, zagotovljena tudi dejanska možnost sodelovanja v glavnem postopku in s tem možnost varovanja njegovih pravnih koristi, kajti odločitev v glavnem postopku lahko vpliva na učinkovitost varstva njegovega pravnega položaja v drugih postopkih, je sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 64. člena ZUS-1, odpravilo tudi odločbo z dne 27. 10. 2015, saj bi v nasprotnem primeru le ugotovitev in odprava izpodbijane odločbe ne bila učinkovito pravno sredstvo.