ZKZ člen 21, 23. ZEN člen 2, 2/2, 19, 19/1, 19/3, 28, 28/2. ZG člen 47, 47/10.
odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - meja - javna pot - izjava o sprejemu ponudbe - oblika kot pogoj za veljavnost
Sprejemniku ponudbe ni potrebno, da že ob sprejemu ponudbe navede vrstni red predkupne pravice.
Organ je na podlagi zahteve za odobritev pravnega posla dolžan presojati vrstni red sprejemnikov predkupnih upravičencev, določen v 23. členu ZKZ, za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja v postopku odobritve.
Tudi v primeru, ko gre le za eno točko, kot izkazujejo katastrski podatki, sta zemljišči mejni (v smislu ZKZ).
Oobličnost pošiljanja izjave o sprejemu ponudbe, kot je predpisana v 21. členu ZKZ (priporočeno s povratnico), ni pogoj za veljavnost pravnega posla.
industrijska lastnina - znamka - prijava znamke - znak znamke - razlikovalna moč znamke
Zaradi osrednje razlikovalne vloge lahko povprečni potrošnik sklepa, da je kasnejša znamka različica starejše znamke oziroma, da so proizvodi kasnejše znamke del proizvodov predhodne znamke.
Sodišče sodi, da je potrebno upoštevati, da gre za sorodne proizvode. Posamezen proizvajalec praviloma proizvaja več tovrstnih proizvodov in ne zgolj enega, v tem primeru pa se seveda prodajajo v isti embalaži, saj je njen namen razlikovanje blaga enega proizvajalca od drugega. Vsa sredstva imajo isti namen in istega ciljnega potrošnika.
izobraževanje odraslih - soglasje ministrstva - zmanjšanje obsega vpisa dijakov - obseg sodne presoje - izvrševanje upravne funkcije
Sodišče je v primerih, ko presoja zakonitost aktov, ki po sami definiciji niso upravni akti, vendar so izdanih v okviru izvrševanja upravnih nalog, pri sodni presoji zadržano.
Sodna presoja zakonitosti soglasja in sklepa je zadržana glede vprašanja kriterijev za določitev števila vpisnih mest. Sodišče pristojnemu organu pušča široko polje proste presoje in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) ali diskriminatorna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - obrazložitev upravne odločbe
Organ za BPP ni navedel ugotovljenega dejanskega stanja, kot tudi ne razlogov, ki so glede na to ugotovljeno dejansko stanje narekovali ugoditev prošnji prosilca glede na citirani prvi, drugi in tretji odstavek 24. člena ZBPP, konkretno, kakšno je pričakovanje prosilca, kakšni so njegovi izgledi za uspeh (pri tem pa seveda upoštevati obliko in obseg dodeljene BPP), zakaj je zadeva pomembna za prosilcev osebni in socialno-ekonomski položaj, ter razloge, ki so organu narekovali obliko in obseg dodeljene BPP glede na 26. člen ZBPP.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - sofinanciranje doktorskega študija - povprečna ocena
Kot sledi iz Meril za izbiro kandidatov v 4. točki razpisa, po katerih se poleg uspeha na visokošolskem študiju ocenjuje raziskovalno ali strokovno delo in nagrade, je očitno ravno strokovnost poglavitno merilo za izbiro kandidatov. Strokovnost oziroma strokovno usposobljenost pa nedvomno izkazuje tudi študijski uspeh oziroma dosežene ocene. Na ocene, ki jih je dosegel na magistrskem študiju, kot na relevanten pokazatelj njegove strokovnosti, se nenazadnje sklicuje tožnik v tožbi. Zato ni mogoče slediti tožbenim ugovorom, po katerih je sporni pogoj (zahtevana povprečna ocena) neprimeren, slediti pa tudi ni mogoče ugovorom, po katerih spodbuja neenako obravnavanje študentov in je kot takšen (v zakonskem in ustavnem pogledu) diskriminatoren. Pogoj namreč velja enako za vse kandidate, pri čemer že tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasni tudi, v čem in zakaj je položaj študentov bolonjskega študijskega programa in tistega, ki je veljal pred njim, primerljiv, ter hkrati tožbene navedbe o težavnosti predbolonjskega študija utemeljeno opredeli kot tožnikovo subjektivno oceno, ki ji kot takšni ni mogoče slediti.
ZEN člen 28, 28/3. ZCes-1 člen 12, 12/1, 12/2, 13, 13/3, 14, 14/4, 39, 39/2, 95, 13/6. ZUreP-1 člen 92-108.
evidentiranje parcelacije - postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije - grajeno javno dobro - stvarna pravica na nepremičnini - občinska cesta
Šele na podlagi pridobljene stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti lahko občinska cesta, sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za evidentiranje meje in izvedbo parcelacije.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Ker je tožnica deloma uspela v pravdni zadevi in je sredstva tudi pridobila v izvršilnem postopku, sta izpolnjena pogoja iz 48. člena ZBPP, ki sta podlaga za vračilo stroškov, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi
Sodišče se strinja s toženko, da tožnik ni navedel nobenih prepričljivih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da je azilni dom zapustil pred vročitvijo zavrnilne odločbe v prejšnjem postopku. Celo več - tožnik ni v zvezi s tem navedel ničesar, temveč se je njegov pooblaščenec v postopku o tej okoliščini pozanimal o podatku iz toženkine uradne evidence, kar je toženka, skupaj s tem podatkom, tudi navedla v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Sodišče zato nima nobenega razloga, da ne bi sprejelo sklepanja toženke, ki se opira na podatek iz omenjene uradne evidence, da je toženec odšel iz azilnega doma dan po vročitvi zavrnilne odločbe.
ZUreP-1 člen 95, 95/1, 100, 100/1, 108.. ZUP člen 43, 43/2. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-6.
razlastitev - stranka v postopku - ločitveni upnik - pravni interes (pravna korist) za tožbo - zavrženje tožbe
V zvezi z vprašanjem, ali bi tožnik lahko imel status stranke kot imetnik stvarne pravice (ker bi bil ločitveni stečajni upnik), je ugotoviti, da se v prvi fazi postopka, ko se odloča, ali so podani pogoji za začetek razlastitvenega postopka, o usodi teh pravic ne odloča.
Družba z omejeno odgovornostjo je samostojna pravna oseba, ločena od subjektivitete njenih družbenikov. Položaj družbenika zato tožnika ne upravičuje do vloge stranke (stranskega udeleženca v postopku izdaje izpodbijanega akt) in v tej poziciji tožnik tudi ne more utemeljiti pravnega interesa za udeleževanje postopka razlastitve oziroma za sodelovanje v upravnem sporu.
akontacija dohodnine - odkup odpadnih surovin - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - prodaja premičnine
Dohodki, doseženi s prodajo zbranega odpadnega materiala, pridobljenega z aktivnostjo zbiranja, pri čemer ne gre za trajno opravljanje te aktivnosti, se obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.
Kot sledi iz odločbe, gre pri sodni in davčni izvršbi za dva samostojna postopka, ki lahko potekata hkrati. Sklep sodišča o (delni) ustavitvi sodnega izvršilnega postopka še ne pomeni, da ne more za isto obveznost potekati davčna izterjava.
ZPNačrt člen 79, 80. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje (2007) člen ...
komunalni prispevek - javno kanalizacijsko omrežje - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - exceptio illegalis
Sodišče je v obravnavani zadevi ugotovilo ne le, da je nezakonita uporaba Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za priklop, ki je bil zakonito opravljen pred njegovo uveljavitvijo, temveč tudi, da je nezakonita določba Odloka, ki to predpisuje. Zato je v skladu z načelom exceptio illegalis uporabo te določbe Odloka zavrnilo. Izpodbijana odločba je bila torej izdana brez pravne podlage v Odloku in v nasprotju z vsebino določb ZPNačrt.
V obravnavanem primeru ni spora o tem, da je tožnikov sin ob prijavi na javni razpis dopolnil 26 let in da je zaposlen in da torej po predpisih, na katere se pravilno sklicujeta oba pristojna organa, tožnikova dolžnost, da sina preživlja, ni podana. Poleg tega je v obrazcu vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem v zadostni meri pojasnjeno, kdo se po pogojih razpisa šteje, poleg zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, med druge ožje družinske člane prosilca. Po točki I.3. so to družinski člani, za katere velja medsebojna dolžnost preživljanja, v opombi k tej točki pa je navedeno, kdo sodi med njih, in ko gre za otroke, so to "otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati - v primeru študija najdlje do zaključka dodiplomskega študija oziroma dopolnjenega 26. leta starosti, v primeru šolanja na visoki stopnji, ki traja pet ali šest let, ali če zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem otrok šolanja ni končal v predpisanem roku, pa še toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi iz teh razlogov podaljšalo".
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršba
Tožnica nima prav, da ker bi moral FURS izvršbo ustaviti (kar bi v posledici potem lahko glede na pridobitev denarja s tožbo pripeljalo do plačila vseh računov), da to predstavlja verjetne izglede za uspeh s tožbo v upravnem sporu zoper sklep o davčni izvršbi, saj glede na podatke iz povzetih aktov tak zaključek ni izkazan s takšno stopnjo verjetnosti, ki bi utemeljevala ugoditev prošnji za BPP. Organ je še ocenil, da tožnica za odločitev davčnega organa, s katero je bilo odločeno v njeno korist (delna ustavitev postopka izvršbe), niti ne izkazuje pravnega interesa, v preostalem pa, da razlogi za vložitev tožbe v upravnem sporu niso podani. Glede na povedano pa je zato tudi pravilno zaključil, da tožnica razumnosti zadeve oziroma verjetnosti izgleda za uspeh ni izkazala in posledično pravilno zavrnil njeno prošnjo.
ZJC člen 68, 68/2. ZCes-1 člen 78, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski postopek - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje - prenehanje pogodbe
Da tožniku soglasje iz 78. člena ZCes-1 ni bilo izdano, med strankama postopka ni sporno. Prav tako ni sporno, da je bil sporni objekt postavljen v letu 2008, to je pred uveljavitvijo ZCes-1. Pred tem je pogoje za postavitev objektov za oglaševanje ob državnih cestah urejal ZJC, in sicer v 68. členu. Sodišče meni, da je inšpekcijski organ pravilno postopal po določbah sedaj veljavnega ZCes-1. Z dnem uveljavitve ZCes-1 je namreč prenehal veljati ZJC, razen posameznih določb, izrecno naštetih v drugem odstavku 123. člena ZCes-1, ki pa se ne nanašajo na pogoje oglaševanja. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa posebnega režima za objekte, postavljene pred 1. 7. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo. To pomeni, da bi tožnik za sporni objekt moral pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo, kot to določa peti odstavek 78. člena ZCes-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - odločanje o pritožbi - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik v tožbi pravilno opozarja, da je drugostopenjski organ v obrazložitvi utemeljeval, da pritožba ni utemeljena, vendar pa o tem v izreku ni odločil. Če dispozitiv ni popoln, je odločba nezakonita, čeprav se da iz njene obrazložitve razbrati, kako je bila rešena pritožba. Podana je torej kršitev iz 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, saj drugostopenjski organ ni ravnal po pravilih postopka in je to vplivalo na zakonitost odločbe (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - občasni neperiodični dohodki - kmetijska subvencija
Subvencija kot dohodek iz kmetijske dejavnosti ter dohodek iz naslova prodane živine predstavljata občasna, neperiodična dohodka v smislu četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, ki se upoštevata pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika. Navedena dohodka je tožnik prejel v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre), zato se ta dohodka v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre upoštevata v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazovanje - zaslišanje priče - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Pri stališču davčnega organa, da se zaslišanje določenih oseb izvede le, kadar bi zaslišana oseba lahko izjavila tudi drugače, kot zatrjuje zavezanka za davek in pri stališču, da se zaslišanje predlaganih prič ne opravi, ker tožeča stranka ne pove, da bi priče izpovedovale kakorkoli drugače, kot so navedle v danih pisnih izjavah, gre po vsebini za (vnaprejšnjo) dokazno oceno, ki je sprejemljiva le ob izčrpni in prepričljivi argumentaciji, ki mora izhajati iz predpostavke, da bi predlagani dokaz uspel (torej potrdil trditev predlagatelja), ne glede na to pa bi odločitev, zaradi prepričljivosti ostalih dokazov, ostala enaka kot pred njegovo izvedbo. Ali bodo in kaj točno bodo posamezne priče na zaslišanju izjavile drugače ali več od tega, kar so navedle že v svojih v pisnih izjavah, pa niti tožeča stranka niti tožena stranka ne moreta vedeti v naprej, še zlasti ob upoštevanju določb 185. člena ZUP, po katerih se priča opozori na dolžnost govoriti resnico in na poledice krive izpovedbe, po katerih se pričo izpraša o okoliščinah, ki se tičejo njene verodostojnosti kot priče v zadevi, za katero gre, zlasti pa o njenem razmerju do strank, in po katerih se od priče ne zahteva le, da pove, kar ji je o zadevi znano, temveč se ji o zadevi postavljajo vprašanja, katerih namen je razjasniti nejasnosti in preizkusiti njeno verodostojnost.
ZDavP-2 člen 6, 68, 68/5, 76. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZVVJTO člen 2, 6. ZUP člen 185.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazno breme - dokazovanje - posojilo - gotovina - vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje - vračanje vlaganj v omrežje - tožbena novota - zaslišanje priče
Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je uredil ZVVJTO. Zakon je v 6. členu posebej uredil situacijo, ko je lokalna skupnost neposredno za druge (zainteresirane občane, ki so z lastnim delom in sredstvi prispevali k izgradnji objektov in naprav) sklepala pravne posle z namenom pridobitve telefonskega priključka. Lokalno skupnost je zavezal, da v določenem roku po sklenitvi pisne poravnave z državnim pravobranilstvom ali pravnomočno končanem nepravdnem postopku za določitev odškodnine objavi seznam fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski končni upravičenci (prvi odstavek) in da s predpisom, ki ga izda v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona, podrobneje določi način sestave seznama, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoje in roke vračanja teh sredstev (drugi odstavek). Višina nakazil, ki so bila na obravnavani pravni podlagi opravljena drugim dejanskim končnim upravičencem, se v izpodbijani odločbi ne ugotavlja. Brez nje pa presoje, da gre pri spornih izplačilih za zneske, ki presegajo sorazmerni delež vračila, ki pripada tožeči stranki oziroma možu tožeče stranke kot dejanskima končnima upravičencema, ni mogoče preizkusiti.
Odločitev, da se dokaz ne izvede, je v izpodbijani odločbi utemeljena z ugotovitvijo, da se pisna izjava predlagane priče ne razlikuje od izjave tožnice, kar je glede na njuno domnevno prijateljstvo pričakovano, predlagano zaslišanje pa ocenjeno kot nepotrebno, ker bi bila ustna izjava povsem enaka že podani pisni izjavi priče. Sodišče se z navedenimi razlogi ne strinja, saj je dokaz mogoče zavrniti kot nepotreben za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja le v primeru, če je dejstvo, ki se z njim dokazuje, že dokazano. Ali bo in kaj bo posamezna priča na zaslišanju izjavila drugače ali več od tega, kar je navedla že v svoji v pisni izjavi, pa v naprej ni mogoče vedeti, še zlasti ob upoštevanju določb 185. člena ZUP, po katerih se priča opozori na dolžnost govoriti resnico in na posledice krive izpovedbe, po katerih se pričo izpraša o okoliščinah, ki se tičejo njene verodostojnosti kot priče v zadevi, za katero gre, zlasti pa o njenem razmerju do strank, in po katerih se od priče ne zahteva le, da pove, kar ji je o zadevi znano, temveč se ji o zadevi postavljajo vprašanja, katerih namen je razjasniti nejasnosti in preizkusiti pričino verodostojnost.