Tožnik je ob vložitvi tožbe pravni interes izkazoval, vendar pa mu je zaradi drugostopne odločbe, s katero je bila prvostopna odločba v celoti odpravljena, prenehal. Tožnikova obveznost ne obstoji več, torej ne obstoji več tudi pravni interes za odločanje o tožnikovem izpodbojnem zahtevku zoper to odločbo.
ZPVPJN člen 2, 48, 49, 60. URS člen 23, 157, 157/2. ZRPJN člen 23, 23/5.
revizija postopka oddaje javnega naročila - odločitev o zahtevi za revizijo - sodno varstvo v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
ZPVPJN ni prinesel nobene spremembe, zaradi katere ne bi bili več upoštevni argumenti Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča o tem, da odločitve Državne revizijske komisije (DRK) niso upravni akt, zoper katerega bi bila tožba v upravnem sporu dopustna. Razlogi za spremembo sodne prakse ne obstajajo tudi zato, ker je Sodišče EU v zadevi C-296/15 z dne 8. 6. 2017 izrecno zavzelo stališče, da DRK izpolnjuje merila, na podlagi katerih jo je mogoče šteti za "sodišče države članice" v smislu člena 267 PDEU in je vprašanje, ki ga je komisija v tej zadevi zastavila sodišču, obravnavalo kot dopustno.
Odločitev DRK je dejansko odločitev organa, ki ima v smislu Direktive 2007/66/ES položaj sodišča. Zato je bilo sodno varstvo tožnikoma zagotovljeno. Ne glede na to lahko tožnika, če jima naročnik z nezakonitim ravnanjem povzroči škodo, uveljavljata tudi odškodnino v pravdnem postopku. Zato ne drži, da svojega pravnega položaja ne moreta varovati drugače kot s to tožbo.
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu, v delu, ki se nanaša na merilo 6, ne pojasni in ne konkretizira razlogov za zavrnitev vloge tožeče stranke. Iz ugotovitev obeh ocenjevalcev izhaja, da naj bi tožeča stranka v finančnem načrtu presegla najvišji možni znesek za sofinanciranje, kot je bil opredeljen v Javnem razpisu. Tožena stranka pa ne zaključi in ne pojasni ali je omenjeno razhajanje v višini zgolj nekaj centov (ključni) razlog, zaradi katerega je bila vloga tožeče stranke zavrnjena. Prav tako še tožena stranka različnih ugotovitev obeh ocenjevalcev ni opredelila, pač pa jih je zgolj povzela. Tako vsebinski razlogi za izpodbijani sklep sploh niso pojasnjeni.
evidentiranje urejene meje - urejena meja - elaborat - stvarna pravica
Tožniki ugovorov o kršitvi postopka oziroma materialnih določb ZEN v zvezi z urejeno mejo ne navajajo. Da so soglašali s potekom predlagane meje, pa izhaja iz zapisnika mejne obravnave z dne 4. 3. 2016. Na tej podlagi je organ lahko ugotovil, da so podani pogoji za evidentiranje delov meja parcel tudi med parcelo 192/9 in tožnikov 193/5. Sodišče torej glede na trditveno podlago tožbe meni, da je organ lahko evidentiral mejo, kot izhaja iz elaborata.
V postopku parcelacije za tožnike sporne parcele 192/9 pa tožniki, ob predhodno urejeni meji med parcelama, niso bili stranke postopka, ker niso lastniki te parcele, zato odločitve organa v tej smeri niti ne morejo izpodbijati. Z navajanji glede dogovorov s predlagatelji parcelacije (dedni dogovor, razdelilna pogodba) pa niso izkazali, da imajo stvarno pravico, ki bi jo organ moral upoštevati in parcelacije ne dovoliti (npr. 6. točka tretjega odstavka 51. člena ZEN).
podelitev koncesij - raziskovalna dejavnost - javna služba na področju raziskovalne dejavnosti - obrazložitev odločbe
Glede na specifično pravno naravo upravnega odločanja v javnopravnih zadevah, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus skladnosti ocene, oziroma vrednotenja prijavljenega programa tožeče stranke glede na kriterije in pogoje, ki so bili določeni v javnem razpisu.
V obravnavani zadevi je bila vročitev odločbe opravljena 22. 9. 2017. Naslednji dan, torej 23. 9. 2017, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel 23. 10. 2017. Če je zadnji dan roka nedelja, kot v obravnavanem primeru, namreč izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 24. 10. 2017, torej po poteku zakonsko določenega roka.
ZVOP-1 člen 34. ZVS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
varstvo osebnih podatkov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi postopka - zavrženje tožbe
V predmetni zadevi uveljavljanja varstva osebnih podatkov je predvideno odločanje upravnega organa, do katerega je v konkretnem primeru tudi dejansko prišlo, tako da je treba upoštevati, da je tožba v tej zadevi vložena ne na podlagi 1. odstavka 34. člena ZVOP-1, ampak je treba tožbo obravnavati v skladu z uvodnimi določbami ZUS-1. V tej zvezi pa je relevantno določilo 2. odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem se v upravnem sporu izpodbijajo sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. V konkretnem primeru pa izpodbijani akt ne ustreza tem pogojem, kajti postopek ni bil končan, ampak samo prekinjen.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe
Ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča ni mogoče šteti za ločen ali neodvisen postopek, pač pa za (prvi) del enotnega postopka prometa s kmetijskim zemljiščem. Za postopke prometa s kmetijskimi zemljišči, ki so bili začeti do uveljavitve ZKZ-E, je 55. člen tega zakona določil, da se končajo po dosedanjih predpisih. Ker je bila ponudba SKZG za prodajo dveh gozdnih zemljišč vložena in objavljena še pred uveljavitvijo ZKZ-E, bi morala tožena stranka postopek izpeljati po prej veljavnih pravilih in za vložitev vloge za odobritev pravnega posla upoštevati šestdesetdnevni in ne tridesetdnevni rok.
ZVO-1 člen 15, 51, 61, 61/3. - člen 3, 3/1, 3/1-7, 3/1-8, 4, 4/1, 9, 9/6, 14a.
postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja - obvezna presoja vplivov na okolje - poročilo o vplivu na okolje - okoljevarstveno soglasje - emisije hrupa
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju v 14a. členu izvedbe presoje vplivov na okolje in pridobitve okoljevarstvenega soglasja ne predpisuje, to pomeni, da se nanaša zgolj na spremembe, za katere presoja vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ni predpisana.
Že iz poročila o vplivih na okolje mora biti razvidno, da bo s predvidenimi ukrepi odpravljena čezmerna obremenitev okolja, saj bo le tako upravni organ v okoljevarstvenem soglasju lahko določil pogoje, ki jih mora upoštevati nosilec nameravanega posega, da bi preprečil, zmanjšal ali odstranil škodljive vplive na okolje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - položaj Romov - posebne pravice romske skupnosti - protiustavnost zakona
Kljub ugotovljeni protiustavnosti 152. člena ZGO-1 v tem prehodnem obdobju, torej do odprave ugotovljene protiustavnosti, po odločitvi Ustavnega sodišča ni ovire za izdajo inšpekcijskih odločb na njeni podlagi (ustavno sodišče je s tem, ko je zgolj ugotovilo, da je neustavna, ni pa je odpravilo ali razveljavilo, posredno odločilo, naj kljub njeni protiustavnosti še določen čas ostane v veljavi), inšpekcijski zavezanec pa lahko zaščito pred nedopustnimi posegi v svojo pravico do spoštovanja doma doseže z zahtevo za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1, po potrebi tudi večkrat zapored.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - drugi dohodek - možnost izjave v postopku - dokazi
Da je A. d.o.o. denar nakazal na račun komisijske trgovine in da je trgovina C. denar še isti dan dvignila z računa, kot se pravilno ugotavlja v odločbi druge stopnje, v zadevi ni sporno. Pravilno in skladno s spisi se ugotavlja tudi, da tožnik ni dokazal, da bi denar izročil dobaviteljem, kar bi glede na okoliščine konkretnega primera očitno le on lahko storil. Obdavčeni pa so po 15. členu ZDoh-2 vsi dohodki, ki jih fizična oseba doseže oziroma prejme v davčnem letu (ki je enako koledarskemu). Za obdavčitev v konkretnem primeru je torej dovolj, da je izkazan prejem dohodka s strani tožnika, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. In ker v konkretnem primeru ne gre za dohodke, ki se po določbah ZDoh-2 ne štejejo za dohodke oziroma za dohodke, ki so plačila dohodnine oproščeni ali se ne vštevajo v davčno osnovo, se obravnavana izplačila utemeljeno obdavčijo kot drugi dohodki iz 6. točke 18. člena ZDoh-2.
inšpekcijski postopek - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - odklop iz električnega omrežja
Kot je tako v prvostopenjski, kot tudi v drugostopenjski odločbi pravilno navedla toženka, izpodbijana odločba ne pomeni samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč njena izdaja pomeni izvrševanje inšpekcijskega ukrepa, izrečenega s pravnomočno odločbo inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 18. 8. 2014. Zakon ne daje podlage za ponovno ugotavljanje oziroma preverjanje pogojev za izdajo te inšpekcijske odločbe, ki je postala pravnomočna na podlagi sodbe naslovnega sodišča opr. št. I U 287/2015. Tožbene navedbe, ki se nanašajo na pravilnost oziroma zakonitost te inšpekcijske odločbe, namreč kakšen je status predmetnega objekta in zakaj ter kdo je inšpekcijski zavezanec, zato v nobenem pogledu ne morejo vplivati na odločitev v zadevi. Enako velja tudi za morebitne posledice izvršitve inšpekcijskega ukrepa, saj je tožnica ustreznost izrečenega ukrepa (in s tem posledice njegove izvršitve) lahko uveljavljala le v postopku za preverjanje pravilnosti in zakonitosti odločbe, s katero je bil ta ukrep izrečen, kar je tudi storila, ne more pa tega ponovno storiti v tem upravnem sporu, ki se na prvotno inšpekcijsko odločbo sploh ne nanaša.
naravovarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti posega v naravo - mnenje zavoda za varstvo narave - zavarovano območje - pomožni objekt - enostavni objekti - zavrnjena izdaja naravovarstvenega soglasja
Uredba določa strožji režim, in sicer, da je v ožjih zavarovanih območjih parka dovoljena gradnja enostavnih objektov le ob izpolnjevanju pogojev za izdajo naravovarstvenega soglasja.
Tožeča stranka ni dokazala dobave materiala od A.A. Verjetnost, da je A.A. dobavitelj blaga, za odločitev ne zadostuje. Prav tako niso dovolj pojasnila, ki jih je dala tožeča stranka in ki se nanašajo na njen način poslovanja. Računi, ki jih je izstavil A.A. in ki jih je tožeča stranka sicer nedvomno plačala, sicer kažejo na dobavo blaga, je pa kot denarni tok sami po sebi, brez povezave z listinami, ki izkazujejo premik blaga, ne dokazujejo. Medtem ko izjava A.A. in ostale ugotovljene pomanjkljivosti pričajo o nasprotnem, to je o tem, da dobava blaga po izstavljenih računih ni bila opravljena. Dobavnice kot listine, ki izkazujejo gibanje blaga in ki jih sodišče zato, enako kot tožena stranka šteje za ključni dokaz, s strani tožeče stranke kot prejemnika blaga nesporno niso podpisane. Dobave blaga tudi ne izkazuje knjiženje zalog materiala pri tožeči stranki, kar ravno tako ni nepomembno. Dobav pa tudi ne izkazuje primerjava med računi, prejetimi od A.A., in računi, ki so bili izdani naročnikom storitev. To pa pomeni, da povezanost med odhodki po računih, ki jih je izstavil A.A. in prihodki iz naslova opravljenih storitev naročnikom ni izkazana in da se zato odhodki po navedenih računih utemejeno in skladno z določbami ZDDPO-2, na katere se pravilno sklicujeta že oba davčna organa, utemeljeno ne upoštevajo kot davčno priznani.
prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - plačilo prispevkov - oprostitev plačila
Rravnanje toženke ni bilo nezakonito, saj za uvedbo postopka ni imela pravne podlage, dokler postopek ni bil uveden, pa tudi ni mogla tožniku zagotavljati procesnih garancij, ki so vezane na ta postopek. To pa pomeni tudi, da brez uvedbe postopka ne more priti niti do kršitve ustavnih pravic, ki naj bi se uresničevale skozi te procesne garancije, vsaj ne v okviru postopka, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba. Če tožnik meni, da je do opisane situacije, ko zaradi neustrezne obveščenosti ni pravočasno zahteval uvedbe postopka, prišlo zaradi nezakonitega ravnanja organov v predhodnih postopkih in mu je zato nastala škoda, bo moral to škodo uveljavljati z odškodninsko tožbo, ne more pa tega uspešno storiti v okviru preizkusa zakonitosti odločbe, izdane v postopku, ko je bil ta končno uveden.
zavrnitev doktorske disertacije - vrnitev doktorske disertacije v dopolnitev in popravo - negativna ocena
Po mnenju sodišča gre pri zavrnitvi doktorske disertacije brez dvoma za odločitev v zvezi s študijem in zato ima tožnik zoper takšno odločitev sodno varstvo v upravnem sporu.
Popravljeno oziroma dopolnjeno disertacijo se, v skladu s 16. členom Pravilnika o doktorskem študiju in doktorskem delu, posreduje komisiji v oceno in ne v dodatno popravljanje oziroma dopolnjevanje, saj so morali člani komisije za oceno doktorske disertacije, skladno s sedmim odstavkom 16. člena Pravilnika oddati poročila o oceni popravljene in dopolnjene disertacije v roku treh mesecev in je v tem obdobju tožnik tudi po mnenju sodišča imel možnost, da bi kontaktiral člane komisije in jih zaprosil za njihovo mnenje, pa očitno tega ni storil. Po presoji sodišča zato tožena stranka s tem, da ni izvedla doktorskega seminarja pred novo komisijo za oceno doktorske disertacije, ni kršila 9. člena ZUP.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi - notranja zaščita - varnostna situacija v izvorni državi - politično prepričanje kot razlog preganjanja
Samo dejstvo, da prosilec na standardno pravno vprašanje, ali je bil preganjan iz katerega koli razloga iz 1. odstavka 27. člena ZMZ1-1, ni odgovoril prepričljivo, na katero podlago se opira njegov zahtevek, ne more biti pomembno z vidika pravilne subsumpcije relevantnih dejstev na zakonski dejanski stan.
Sodišče ne vidi podlage, da bi odstopilo od stališča ESČP še iz leta 2013, ki temelji na informacijah o stanju v Kabulu, da ni pričakovati, da bi talibani bili sposobni ali motivirani, da bi v Kabulu iskali in izsledili osebo in se ji maščevali, če gre za "politično" neizpostavljeno osebo, ki naj bi imela dalj časa nazaj določene kontakte s talibani.
Iz sodnih odločb ESČP iz zadnjega obdobja izhaja, da glede na informacije, ki so bile tekom konkretnih postopkov predložene ESČP, v splošna varnostna situacija ni takšna, da bi bil posameznik podvržen prevelikemu tveganju z vidika 3. člena EKČP zgolj na podlagi dejstva, da bi bil vrnjen v Afganistan oziroma v Kabul, in da bi v zvezi s tem ESČP moralo odstopiti od stališča v zadevi H. and B. v. the United Kingdom.
V dveh odločitvah o nesprejemu pritožb na ESČP z dne 11. 7. 2017, kjer se je ESČP še vedno oprlo na sodbo v zadevi H. and B. v. the Netherlands je na primer ESČP na podlagi poročila EASO iz meseca novembra 2016 ugotovilo, da je število oboroženih spopadov, civilnih žrtev in osredotočenih napadov na izpostavljene skupine v Kabulu v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 naraslo. Vendar pa to ni zadosten indikator za ugotovitev obstoja stopnje nediskriminatornega nasilja, ki bi opravičevala podelitev subsidiarne zaščite. Potrebno je upoštevati tudi druge kriterije in indikatorje v zvezi z varnostno situacijo in kakovostjo notranje zaščite (v smislu socialno-ekonomskega preživetja) notranje razseljenih oseb po pravu EU.
Tožena stranka poleg tega, da neupravičeno ni upoštevala aktualnih poročil o stanju v Afganistanu in Kabulu, ki jih je predložil tožnik pred izdajo odločbe, neupravičeno ni upoštevala, da tožnik v preteklosti v Kabulu ni živel, razen, ko se je en mesec skrival, potem ko je pobegnil iz Kunduza, da ga v Afganistanu že 7 let ni bilo, razen takrat, ko je bil zaradi nezakonitega bivanja vrnjen v Afganistan, a ni živel v Kabulu; iz podatkov v spisu tudi ne izhaja, da bi tožnik imel kakšnega člana razširjene družine ali sorodnika v Kabulu, med strankama pa ni sporno, da ima tožnik pet let osnovne šole, kar kaže na manjše možnosti preživetja. Ko je bil pred sedmimi leti zadnjič v Kabulu, se je zgolj skrival po hotelih in pri omenjenem prijatelju, vendar so bile varnostne razmere takrat v Kabulu boljše, kot v času odločanja tožene stranke. Tožeča stranka to utemeljeno navaja v tožbi. Poleg tega tožena stranka ni upoštevala, da je tožnik pripadnik manjšine v Afganistanu, ker je Tadjik, kar pomeni, da je njegov položaj glede socialnega prilagajanja slabši od večine.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Ker tožeča stranka svoje vloge za dodelitev BPP, kljub več pozivom tožene stranke na dopolnitev vloge, le-te ni dopolnila, jo je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno zavrgel na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje statusa begunca - ekonomska in socialna eksistenca
Za presojo, ali je izpolnjen pogoj iz določbe 52. člena ZMZ-1, ni pomembno, ali je tožnik med razlogi res izrecno navajal (tudi) revščino, temveč da vse tožnikove navedbe očitno kažejo na ekonomski značaj razlogov za zapustitev izvorne države in da ni navajal drugih okoliščin za to dejanje.