ZUP člen 214, 248, 248/3. Odlok o denarnih pomočeh iz sredstev proračuna Občine Škofja Loka (2001) člen 1, 6, 10.
občinska denarna pomoč - pogoji za dodelitev občinske denarne pomoči - obrazložitev odločbe
V izpodbijani odločbi je izostala argumentirana obrazložitev in presoja o tem, zakaj je v konkretnem primeru denarna pomoč ravno v višini 150 EUR utemeljena in ustrezna. Izpodbijana odločba o tem nima razlogov in se je zato s tega vidika ne da preizkusiti. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Tudi odločba drugostopenjskega organa skladno s pooblastilom iz 248. člena ZUP ne vsebuje razlogov, odločilnih za presojo o dodelitvi denarne pomoči v določenem znesku.
ZKZ člen 20, 20/1, 21, 21/1, 21/2, 21/3. ZZK člen 5.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Izjava o sprejemu ponudbe je pravilno podana in veljavna, če se v bistvenih sestavinah sklada s ponudbo, tako da se z vsebino, kot izhaja iz ponudbe, in izjavo o sprejemu take ponudbe lahko sklene pogodba za nakup zemljišč. Temu pa tožnikova izjava ni ustrezala, saj se ponudba prodajalcev in tožnikov sprejem ponudbe v delu, ki se nanaša na prodajno ceno, ne krijeta. To pa pomeni bistveno spremembo ponudbe in posledično njeno zavrnitev.
Vprašanje pravice razpolaganja z nepremičninami je odvisno od trenutka sklenitve pravnega posla, tedaj pa v zemljiški knjigi ni bila vpisana oziroma ni učinkovala zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve predmetnih nepremičnin. Glede na datum sprejema ponudbe, torej sklenitve pravnega posla in datum učinkovanja vpisa o začasni odredbi v zemljiški knjigi so se lahko ponudniki in sprejemnik ponudbe utemeljeno zanesli na podatke v zemljiški knjigi.
ZKme-1 člen 42, 42/2. ZUP člen 214, 214/1. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/38 z dne 14. januarja 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 555/2008 v zvezi z zgornjo mejo za predplačila za podporo za naložbe in inovacije v okviru nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju člen 97. ZDDV-1 člen 82.
vinogradništvo - neposredna plačila - podpora za promocijo vina - pogoji za dodelitev sredstev
Po presoji sodišča je toženka z določilom 13. člena Uredbe o ureditvi trga z vinom podala le pravno podlago za svojo odločitev, čemu se v ponovnem postopku odločanja o povrnitvi stroškov za dejavnosti iz programa promocije vina nekateri tožnikovi zahtevki za dodelitev sredstev (katerim je bilo v prvotnem postopku ugodeno) zavrnejo. Na podlagi 13. člena Uredbe pa ni mogoče utemeljiti uporabe samega izrednega pravnega sredstva odprave pravnomočne odločbe in njene nadomestitve z novo odločbo.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - vročitev upravnega akta - pooblaščenec za vročitve
Določba drugega odstavka 89. člena ZUP ni v neskladju z Ustavo RS in jo je mogoče ustavno skladno razlagati le, če se stranki (naslovniku) dovoli nasproten dokaz, da pooblastila ni dala in dokazovanje, kdaj je bila vročitev dejansko opravljena.
ZEN člen 28, 28/1, 28/3, 48, 48/1, 48/5. ZCes-1 člen 13, 13/5, 14. URS člen 125.
evidentiranje urejene meje - predlagatelj postopka - določitev in označitev meje ceste - neustavnost odloka - ustavnoskladna razlaga
Odlok v delu, v katerem kategorizira kot javno pot del parcele 70 k.o. ..., posega v lastnino tožnika. Ustavno sodišče je v tovrstnih zadevah po opravljenem tehtanju javne koristi in posega v lastninsko pravico več let dajalo prednost javni koristi in posledično izdajalo ugotovitvene odločbe, s katerimi je ugotovilo neustavnost odlokov in določalo način izvršitve, po katerem bi morale občine ugotovljeno neustavnost odpraviti tako, da bi v določenem roku z lastniki zemljišč sklenile pravni posel ali izpeljale postopek razlastitve. Ker občine odločb niso spoštovale, je prakso spremenilo tako, da je odloke pričelo razveljavljati. Glede na jasno prakso Ustavnega sodišča glede tega vprašanja sodišče zaključuje, da je tudi konkretni Odlok neustaven.
Pri iskanju ustavno skladne razlage upoštevnih zakonskih določb se lahko sodišče opre na vse splošno sprejete metode pravne razlage. Med več mogočimi razlagami pa mora nato pri odločanju uporabiti tisto, ki je skladna z Ustavo. V skladu s tem načelom je sodišče tudi razlagalo prej citirane določbe ZEN in ZCes-1. Enako kot v zadevi II U 344/2014 z dne 25. 2. 2015 je štelo, da sta 13. in 14. člen ZCes-1 lahko namenjena določitvi in označitvi meje ceste na zahtevo upravljavca ceste le v primeru, ko je ta v lasti upravljavca ceste, vendar meja ni določena oziroma označena. Zato se sodišče strinja s tožnikom, da bi bila občina lahko upravičeni predlagatelj postopka evidentiranja sprememb v katastru le na podlagi petega odstavka 48. člena ZEN, to je, če bi sprožila postopek razlastitve.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - skladnost prostorskih aktov
OPN je splošnejši predpis, ki nujno velja za območje celotne občine; če je za del območja občine sprejet OPPN, pa ta podrobneje določa pogoje za umestitev objektov v prostor na določenem ožjem delu občine oziroma za izdelavo projektne dokumentacije. Če OPPN določenega vprašanja oziroma razmerja ne ureja, ureja pa ga OPN, se zanj uporabljajo določbe OPN, saj je le takšna razlaga skladna z zakonsko opredelitvijo prostorskih aktov. Sodišče je namreč že v sodbi I U 206/2015 pojasnilo, da mora biti po četrtem odstavku 15. člena ZPNačrt OPPN skladen z OPN. Zakonska zahteva po skladnosti torej pomeni zahtevo po vsebinskem ujemanju obeh aktov tako, da OPPN ne more določati ničesar drugače oziroma v nasprotju z OPN, ampak mora izhajati iz OPN, pri čemer je njegov namen in naloga, da podrobneje definira pogoje pozidave na območju OPPN. To izhaja tudi iz primerjave določb ZPNačrt o vsebini obeh vrst prostorskih aktov.
ZEN člen 81, 81/8, 84, 84/4, 84/4-4. SPZ člen 8, 11, 11/1, 105, 256.
kataster stavb - zemljiška knjiga - dejanski lastnik nepremičnine - zapisnik - soglasje lastnika
Postopek vpisa stavbe v kataster ni postopek, ki bi bil namenjen ugotavljanju, kdo naj bi bil dejanski lastnik stavbe, torej dokazovanju dejstev in razreševanju sporov. Spori se rešujejo sporazumno ali v postopku pred rednimi sodišči. V geodetskem postopku pa geometer zgolj izdela elaborat stavbe, ki vsebuje predpisane obrazce in v katerih se povzamejo podatki o številki stavbe ali dela stavbe, stanovanja, poslovnega prostora, dejanski rabi, površini dela stavbe in o drugih okoliščinah, vsebovanih v obrazcih. Geodet v tem postopku ne ugotavlja in tudi ne sme ugotavljati, ali stanje v zemljiški knjigi ustreza dejanskemu in kdo naj bi bil dejanski lastnik (poleg zemljiškoknjižnega), ampak lahko izhaja le iz stanja iz zemljiške knjige. Kajti zakon določa, da se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Oseba mora sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek. Tega pa tožnik v obravnavanem primeru nedvomno ni izpolnil, zato tudi ne more očitati toženki, da je izpostavil druge težave, kot tudi, da se toženka ni opredelila do zamenjave nove vlade, da bi bilo ogroženo njegovo življenje v primeru njegove vrnitve, da z izsiljevanjem tožnikovega očeta oziroma odvzemom prostosti njegovemu očetu izvajajo pritisk nanj, saj zaključek toženke temelji na pravilni ugotovitvi, da tožnik svojih trditev ni z ničemer izkazal, čeprav bi jih moral oziroma bi jih (po svojih lastnih trditvah) celo lahko, pa tega ni storil. Zato pa je kontradiktorna tudi sedanja trditev v tožbi, da tožnik teh svojih trditev že glede na naravo stvari ne more dokazati, ko pa je tožnik za svoje trditve v upravnem postopku sam ponudil dokaze.
Sodišče se ne more strinjati s tožnikom, da se je zaradi razvoja novih dogodkov (ki niso z ničemer izkazani) povečala verjetnost, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito. Njegova prošnja za mednarodno zaščito je bila namreč pravnomočno zavrnjena, ker tožnik ni izkazal, da bi ga policija preganjala zaradi katerega izmed razlogov iz drugega odstavka 20. člena ZMZ-1.
ZUP člen 260, 260/9, 267, 267/1, 272, 272/2, 279, 279/1. ZEKom člen 38, 38/4, 39, 39/1, 45, 117, 117/2, 121.
obnova upravnega postopka - sklep o dovolitvi obnove postopka - možnost udeležbe v postopku - javni poziv za dodelitev radijskih frekvenc - zainteresirana javnost - neizvedba javnega razpisa - upravna zadeva - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - izvršitev odločbe
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču Upravnega sodišča, da je bila faza objave javnega poziva glede na določbe 38. člena ZEKom, drugega odstavka 117. in 121. člena tega zakona ter drugi odstavek 13. Statuta toženke nezakonita, kolikor je bil javni poziv objavljen zgolj v Uradnem listu in ne tudi na spletni strani toženke. Zato tudi sodišče sodi, da je predlagatelj obstoj obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP izkazal z zatrjevanjem in izkazom nezakonitega odvzema možnosti sodelovanja v postopku za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti, glede na nezakonito objavo javnega poziva.
Postopek javnega razpisa, ki ni del upravnega postopka za dodelitev radijskih frekvenc, ne more biti predmet obnove postopka oziroma tudi ne predmet odločanja o dovolitvi obnove postopka. Predmet odločanja v obnovi postopka je lahko samo upravna zadeva, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo. Sklep o dovolitvi obnove postopka namreč po zakonu (drugi odstavek 272. člena ZUP) zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - mladoletnik brez spremstva - načelo največje otrokove koristi - resna škoda
Obstaja tako izrazit dvom v to, ali je tožnik res postal že polnoleten, da se je sodišče odločilo, da zaradi dvoma šteje, da je tožnik mladoletna oseba, saj več dokazov govori v prid njegovi mladoletnosti, kot pa v prid temu, da je polnoleten.
Ne glede na to, da je navedeno, da najbolj uporabljena cesta, ki prečka okraj Nawur, velja za varno, sodišče ocenjuje, da nikakor ni primerno za 15 let starega mladoletnika brez spremstva, da gre sam na tako pot, saj ga po vrnitvi v Kabul tam ne bi nihče čakal, da bi ga pospremil, saj s starši nima niti več kontaktov. Tožnik kot mladoletnik brez spremstva, ki s starši sploh nima stikov in katerega starost je sodišče ocenilo na približno 15 let, bi lahko bil ob vrnitvi v kraj, kjer je prej živel, izpostavljen resni in individualni grožnji za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v mednarodnih ali notranjih oboroženih spopadih, saj bi bil po mnenju sodišča kot mladoletnik na poti domov lahko žrtev ugrabitve ali napadov, kar po mnenju sodišča ustreza pojmu resne škode iz 3. alineje 28. člena ZMZ-1.
državni tožilec - ocena tožilske službe - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka s pavšalnimi navedbami, da bo zaradi prenehanja državnotožilske funkcije ogrožena njena eksistenca in eksistenca njenih otrok, konkretne škode, ki bi ustrezala zakonskim merilom, ni izkazala. Tožeča stranka, razen posplošenega zatrjevanja, k tožbi ni priložila nobenega dokaza o njenem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njene družine, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati o težko nadomestljivi škodi za njeno preživljanje, oziroma za preživljanje njenih družinskih članov.
V skladu z načelom zaupanja v pravo se pravnim subjektom ne sme arbitrarno poslabšati pravnega položaja s stopnjevanjem obveznosti za naprej. Pri presoji utemeljenosti in sorazmernosti posega je treba upoštevati, da načelo zaupanja v pravo nima absolutne veljave in je v večji meri kot posamezne ustavne pravice dostopno možnim omejitvam. Posameznik se torej ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis ne bo spremenil.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - globa
Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na izvršilni naslov ni upošteven. Niti določbe ZDavP-2 niti določbe ZUP davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izdaje in vročanja izvršilnega naslova ter ali je potrditev o izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost tistega organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o njegovi izvršljivosti izdal.
upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova - denarna kazen
Sodišče pri odločanju o zadevi ni moglo upoštevati tožbenih navedb, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost odločbe, katere izvršitev je bila z izpodbijanim sklepom dovoljena (izvršilnega naslova), saj bi tožeča stranka lahko svoje pravne koristi v zvezi z izvršilnim naslovom uveljavljala v pravnih sredstvih zoper to odločbo. Kot izhaja iz upravnega spisa teh ugovorov ni uveljavljala in je tako le ta postala dokončna in pravnomočna. S tem pa je bilo pravnomočno odločeno, da je tožeča stranka z v izreku inšpekcijske odločbe navedenimi delavci opravljala dela na način, ki vsebuje elemente delovnega razmerja.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - podjemna pogodba
Sodišče navodil in nadzora, kot izvajanje Koncesijske pogodbe, po kateri mora tožeča stranka zagotavljati vodenje pristanišča, koordinacijo dejavnosti za nemoteno opravljanje prekladalnih storitev, skladiščenje in hrambo ter notranje premike blaga znotraj pristanišča, kot tudi druge aktivnosti, ki se nanašajo na varovanje pristanišča, varstvo in zdravje pri delu ter varstvo okolja, ne šteje kot delo pod nadzorom oziroma po navodilih v smislu prvega odstavka 163. člena ZUTD.
Delo delavcev je treba ocenjevati po dejanski vsebini medsebojnih razmerij in ne zgolj po vsebini pogodbe. Sodišče v tem delu soglaša s toženo stranko, da je tožeča stranka, kljub drugačnim določilom pogodbe, izvajala nadzor in dajala navodila delavcem družbe A., d.o.o. tudi glede izvedbe storitve.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - zavrženje vloge
Po presoji sodišča je, ob upoštevanju nespornih dejstev, da je sodba Okrajnega sodišča v Piranu, ki je v tej zadevi nadomestila sklenitev pravnega posla, postala pravnomočna dne 19. 2. 2008, potrebno zavreči iz razloga tretje točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Za veljavnost vsakega pravnega posla (tudi v primeru, ko pravni posel nadomesti pravnomočna sodba, s katero revident iztoži sklenitev kupoprodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) je določena naknadna odobritev upravne enote. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da tudi za tožečo stranko velja določba prvega odstavka 22. člena ZKZ, ki določa, da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v 60-ih dne po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, torej po poteku 30 dnevnega roka za sprejem ponudbe, ki teče od dneva, ko je ponudba objavljena na oglasni deski.
kmetijsko okoljska plačila - pogoji za dodelitev sredstev - obtežba kmetijske površine z živino
Plačilo za trajno travinje je vezano na travojede živali, ki so vključene v kontrolo ekološke pridelave oziroma predelave in se obračuna za površino trajnega travinja, ki dosega povprečno letno obtežbo najmanj 0,5 GVŽ na ha trajnega travinja. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da tožnik tako postavljenega pogoja ne izpolnjuje. Tožnik se s takim zaključkom ne strinja in v tožbi, enako kot v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, trdi, da tožena stranka pri izračunu povprečne letne obtežbe ni upoštevala živali, ki so se v času pregledov na presečne datume pasle na planini. Sodišče ugotavlja, da se tožena stranka do teh tožnikovih navedb ni opredelila, pač pa tako v drugostopenjski odločbi kot tudi v odgovoru na tožbo le pojasnila način izračuna, pri tem pa se sklicevala na podatke iz Centralnega registra govedi po stanju na dan 1. februar tekočega leta in štiri reprezentativne naključno izbrane datume. Glede na tako obrazložitev ni jasno, ali je pri izračunu povprečne letne obtežbe upoštevala le tiste živali, ki so se nahajale znotraj meja kmetijskega gospodarstva ali tudi tiste, ki so se, kot trdi tožnik, v času pregledov na presečne datume pasle na planini (in kolikor teh ni upoštevala, zakaj tega ni storila).
turistična taksa - odmera turistične takse - počitniško stanovanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi po eni strani izhaja iz uradne evidence GURS-a in tožnici turistično takso odmeri za vsako posamezno stanovanje (za eno stanovanje turistične takse ne odmeri, ker upošteva, da v njem prebiva zunajzakonski partner tožnice, odmeri pa jo za drugi dve stanovanji z upoštevanjem, da se je med letom v objekt preselila tudi tožnica), iz česar izhaja, da je prvostopenjski organ vsako stanovanje (oziroma dve od treh) štel kot počitniško stanovanje. Po drugi strani pa je iz (nadaljnje) odmere razbrati, da je organ tožničino nepremičnino obravnaval kot celoto, saj je zaključil, da tožnica po prijavi stalnega prebivališča na tem naslovu, ni več zavezanka za plačilo turistične takse za nepremičnino v celoti, saj "obravnavanega objekta ne gre več obravnavati kot počitniškega".
Odločitev sodišča v obravnavani zadevi temelji na presoji narave javnega razpisa. Sodišče namreč meni, da so materialni okvir odločanja določbe Javnega razpisa, ki v konkretnem primeru temelji na določbah Uredbe o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007 - 2013. Pred objavo Javnega razpisa tako tožnik (na tej podlagi) ni pridobil nobenih pravic in upravičenih pričakovanj. Pravico do sredstev bi tožnik pridobil šele s (pravnomočno) odločbo, s katero bi mu bila sredstva na podlagi Javnega razpisa dodeljena.