postopek v sporih majhne vrednosti – nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – število vlog – pravica do izjave – vročanje – neposredna vročitev stranki – vročitev pooblaščencu
Tožeča stranka je že dopolnitev tožbe skupaj s priloženim pooblastilom vložila preko svojega pooblaščenca. Sodišče prve stopnje bi tako moralo pripravljalno vlogo (oziroma odgovor na tožbo) tožene stranke z dne 2. 4. 2013 vročati tožeči stranki preko njenega pooblaščenca in ne neposredno tožeči stranki, kot je storilo v tem primeru. Takšna vročitev ni veljavna in predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. S tem je bila tožeči stranki odvzeta pravica, da se izjavi o navedbah in dokazih tožene stranke, in možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje - skladno s pravili o številu vlog, ki veljajo v sporih majhne vrednosti.
ZZVZZ člen 23, 23-5, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 43/2, 44, 44/2, 44/2-1, 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-4.
zdraviliško zdravljenje - stacionarno zdravljenje
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja mora biti ob podanem bolezenskem stanju iz 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja izpolnjen vsaj en pogoj pričakovanega učinka zdraviliškega zdravljenja iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri tožnici je podano bolezensko stanje iz 4. alineje prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri tožnici gre za artrozo velikih sklepov s funkcionalno prizadetostjo). Ker je sočasno izpolnjen tudi pogoj iz 1. alineje drugega odstavka 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri tožnici bi prišlo do bistvenega izboljšanja zdravstvenega stanja za daljši čas), je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja utemeljen.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – izrecna zahteva za izvedbo naroka – nesubstanciran dokazni predlog
Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši, mora podati ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta oseba s svojo izpovedjo lahko potrdila ali ovrgla. Navesti mora torej, o katerih (konkretnih) dejstvih bo ta oseba izpovedovala.
ZPP člen 2, 7, 212, 213, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 462.
spor majhne vrednosti – neizvedba naroka – izrecna zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje priče – nesporno dejansko stanje – ugovor pobotanja – jamčevalni zahtevki – trditvena podlaga
Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnim dokaznim predlogom ugodilo.
Tožena stranka ustrezne trditvene podlage za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka ni podala, saj se je v postopku sklicevala le na stvarne napake glede kvalitete olja za menjalnike, dobavljenega v letu 2009. Dobavo motornega olja po vtoževanem računu in neplačilo dela računa je priznala, o napačni kvaliteti in vrsti motornega olja pa ni podala nobenih razlogov, zato dejansko stanje v zvezi s temi pravno pomembnimi dejstvi ni bilo sporno in sodišče prve stopnje dokazov glede tega ni bilo dolžno izvajati.
Najemnik stanovanja mora uporabljati najeto stanovanje v skladu z najemno pogodbo in odgovarja za škodo, nastalo pri nepravilni oz. malomarni rabi stanovanja.
absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina izvedenskega mnenja - nasprotje med razlogi in vsebino listin
Ker je sodišče prve stopnje k podanemu mnenju izvedenca dodalo dodatno vsebino, je s tem storilo bistveno kršitev določb ZPP iz 15. točke II. odst. 339.čl. ZPP.
ugotovitev vrednosti nepremičnin – status zemljišča
Glede na dejstvo, da je cenilec pojasnil, da definicija analize najgospodarnejše rabe zemljišča iz MSOV opredeljuje pogoj zakonske dopustnosti, dolžnikova nepremičnina pa zaradi pravnih omejitev (veljavni zazidalni načrt tega ne predvideva) teh pravnih možnosti nima, pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno zaključilo o strokovnosti, zanesljivosti in natančnosti cenitvenega poročila, saj dejanska možnost formiranja gradbene parcele glede na zgoraj opisano definicijo na vrednost nepremičnine ne more vplivati.
KZ-1 člen 259, 259/1. ZJU člen 123, 123/2, 123/2-1.
disciplinski ukrep - kršitev delovnih obveznosti
Očitek tožene stranke tožnici, da naj bi pri opravljanju uradnih nalog - nadzoru cestnega prometa (akcija promil) v zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti napisala lažni rezultat in ne rezultata, kot naj bi izhajal iz zapisa rezultatov alkotesta, s čimer naj bi izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 259/1 členu KZ- 1 ter s tem ravnanjem storila težjo disciplinsko kršitev po 1. točki drugega odstavka 123. člena ZJU, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obstaja dvom o tehnični brezhibnosti aparata (alkotesta), s katerim so bile opravljene meritve, saj se število navedenih preizkusov alkoholiziranosti po poročilu o opravljeni službi bistveno razlikuje od števila preizkusov po spominu iz aparata. Zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskega organa prve stopnje in organa druge stopnje utemeljen.
Kadar je predmet notarskega zapisa izjava volj strank z vsebino, ki predstavlja več različnih pravnih poslov in iz njih izhaja več različnih obveznosti dolžnika, lahko takšen notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova za prisilno izterjavo vseh teh (sicer poslovnih) obveznosti dolžnika le, če je podano njegovo soglasje za neposredno izvršljivost vseh teh. Glede na naravo takšne obveznosti dolžnika, pa lahko upnik (uspešno) predlaga izvršbo s sredstvi (in na predmete), kot jih za takšno obveznost dopušča ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zdravstveno stanje - delovna zmožnost - diskriminacija
Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je C. d.o.o. (organizacija, ki se ukvarja s strokovnimi nalogami na področju varstva pri delu) na podlagi zdravstvene dokumentacije podala mnenje, da tožnica zaradi zdravstvenih omejitev ne bi mogla opravljati dela na večjih stružnicah, kjer so prisotne večje fizične obremenitve, saj bi si s tem še dodatno poslabšala načeto zdravstveno stanje, količina dela na malih stružnicah pa je upadla. Tožena stranka se ne more sklicevati na to, da je tožnici pogodbo o zaposlitvi odpovedala zaradi varovanja njenega zdravstvenega stanja. Tožničino zdravstveno stanje bi morala zavarovati z ustreznim postopkom pred ZPIZ. Tako ravnanje delodajalca je diskriminatorno po 6. členu ZDR-1, saj mora delodajalec pri odrejanju dela upoštevati delavčevo delazmožnost, trajne omejitve delovnih zmožnosti pa ugotavlja ZPIZ v invalidskem postopku. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita.
znižanje plačila vrtca - dohodek - dobiček od kapitala
V skladu s 13. členom ZUPJS je dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dopustno zmanjšati le za izplačane preživnine in periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati, pa ni začela prejemati drugih periodičnih prejemkov (kot na primer plače, pokojnine, preživnine, rente in drugih dohodkov, ki se prejemajo v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih). Med te izdatke oz. prejemke ni mogoče uvrstiti izgube na kapitalu tožnika za odsvojeno nepremičnino (ugotovljene v davčnem postopku kot razlike med nabavno in prodajno vrednostjo zaradi upoštevanja investicijskih in vzdrževalnih stroškov).
ZUPJS določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev upošteva premoženje. V 6. točki 1. odstavka 17. člena ZUPJS-a je določeno, da se med drugim v premoženje štejejo tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugačnem računu, kadar ne predstavljajo dohodka iz 1. odstavka 12. člena istega zakona, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v premoženje ne more biti vštet znesek na varčevalnem računu, če je vključen že v znesek prejemka iz naslova dohodka.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - smrt delodajalca
Tožnik je bil zaposlen pri delodajalcu (s. p), ki je dne 23. 6. 2012 umrl. Ker nobeden od dedičev pokojnega delodajalca ni nadaljeval z njegovim podjetjem oziroma njegovo dejavnostjo, je bil delodajalec izbrisan iz sodnega registra. Tožniku je dne 31. 12. 2012, ko je dejavnost pokojnega delodajalca prenehala, delovno razmerje prenehalo skladno z 2. odstavkom 78. člena ZDR. Tožena stranka ni pravna naslednica bivšega tožnikovega delodajalca, zato v tem sporu ni pasivno legitimirana. Tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal ugotovitev, da dejavnost pokojnega delodajalca nadaljuje tožena stranka, zato ni utemeljen.
Tožnik je kršil konkurenčno prepoved s tem, ko je v spornem obdobju iz skladišča tožene stranke odtujil izdelke, ki niso sodili v njegovo področje in veliko količino izdelkov s svojega prodajnega področja. Ti izdelki so bili s tožnikovo pomočjo preko konkurenčnega podjetja prodani podjetju v tujino. Protipravno ravnanje toženca se kaže v kršitvi konkurenčne prepovedi, ki je v vzročni zvezi s škodo, ki jo tožeča stranka utemeljeno vtožuje v višini vrednosti spornih izdelkov. Ugotovljena je tudi toženčeva krivda v obliki naklepa, saj se je toženec nedvomno zavedal in zasledoval svojo lastno korist v obliki sklepanja poslov za svoj račun oziroma za podjetje, konkurenčno tožeči stranki, v njeno škodo. Zato je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL9983096
ZPP člen 339, 339/2, 454, 454/2.
upravnik – stroški obratovanja in vzdrževanja – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti – izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka – pritožbeni razlogi
Tožeča stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je izdalo sodbo brez obravnave, ko pa tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala, da sodišče razpiše obravnavo.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga za izvršbo - postopek osebnega stečaja - terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - končanje postopka - odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti
Ker premoženje iz 1. odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki ga je dolžnica pridobila oziroma ga pridobiva po pravnomočnosti sklepa Okrožnega sodišče v Ljubljani opr. št. St 2135/2011 o odpustu obveznosti z dne 10. 6. 2014, ne spada več v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, v katerem je bil izdan ta sklep, je izvršba terjatev, ki so nastale po začetku osebnega stečaja, dopustna.
ZP-1 člen 67, 67/1, 132, 132/3. ZPrCP člen 105, 105/5-3.
pravna presoja dejanja – pristojnost – smiselna uporaba določb ZKP
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi že začelo izvajati procesna dejanja (obdolženca je zaslišalo) in sprejelo dokazno oceno glede koncentracije alkohola v obdolženčevem organizmu v času prekrška, zato se ne more več izreči za nepristojno. V skladu z določbo prvega odstavka 67. člena ZP-1 se namreč glede pristojnosti smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju:ZKP). V 1. odstavku 36. člena ZKP je določeno, da mora sodišče paziti na svojo stvarno krajevno pristojnost in brž, ko zapazi, da ni pristojno, se izreče za nepristojno in pošlje po pravnomočnosti sklepa zadevo pristojnemu sodišču. Glede na določbo drugega odstavka navedenega člena pa v primeru, če okrožno sodišče ugotovi med glavno obravnavo, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, ne pošlje zadeve temu sodišču, temveč izvede postopek samo in izda odločbo. Ob smiselni uporabi navedene določbe bi zato moralo sodišče prve stopnje, kljub temu, da je med postopkom ugotovilo, da bi bilo treba obdolžencu očitani prekršek drugače pravno opredeliti, glede na to, da je s postopkom že začelo, ta postopek tudi dokončati in samo izdati odločbo.
obstoj delovnega razmerja - visokošolski zavod - podjemna pogodba - elementi delovnega razmerja - pedagoška dejavnost
Tožnik ni navedel delovnega mesta in ni pojasnil delovnega časa, v zvezi s katerim uveljavlja obstoj delovnega razmerja. Z listinskimi dokazi tudi ni dokazal svoje vključitve v organiziran delovni proces tožene stranke in dela po navodilih in pod nadzorom tožene stranke. Ker niso podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1, tožbeni zahtevek na obstoj delovnega razmerja ni utemeljen.
ZVis v 63. členu določa, da lahko visokošolski zavod, če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, sklene pogodbo o delu v skladu z ZVis in zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, vendar ne več kot v obsegu ene tretjine z ZVis določene pedagoške obveznosti in največ za obdobje 10 mesecev v študijskem letu. Ta določba omogoča visokošolskemu zavodu sklenitev pogodbe o delu (podjemne pogodbe) v primeru, ko ne more več skleniti pogodbe o zaposlitvi (vsa sistemizirana delovna mesta so zasedena). Vendar pa ta določba ne daje podlage za transformacijo civilnopravnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas.