starostna pokojnina - ponovna odmera - pravnomočna odločba - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - ustavna odločba
Tožnici del plač, s katerimi so bile vplačane delnice oz. obveznice za notranji odkup, ni bil upoštevan pri izračunu pokojninske osnove, kot je razvidna iz dokončne odločbe z dne 16. 1. 2003. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da bi morala tožena stranka v skladu s 183. členom ZPIZ-2, ki omogoča razveljavitev oz. spremembo dokončne odločbe, odločiti o spremembi dokončne odločbe z dne 16. 1. 2013 in tožnici ponovno odmeriti starostno pokojnino.
V bistveno enaki zadevi je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-239/14-10 z dne 26. 3. 2015 presodilo, da tako ZPIZ/92 kot sedaj veljavni ZPIZ-2 urejata posebno izredno pravno sredstvo, na podlagi katerega je mogoče zahtevati ponovno odmero pokojnine, in sicer v primerih, da se odpravijo morebitna prikrajšanja, ki so nastala zaradi uporabe 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, torej zaradi neupoštevanja dela plače, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup v primeru lastninskega preoblikovanja podjetij. Ustavno sodišče RS je ob ugotovitvi, da ZPIZ-1 takega izrednega pravnega sredstva ne vsebuje, določilo, da zavod (tožena stranka) odmeri pokojnino po prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2, ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pokojnine.
invalidska pokojnina - invalidnost II. kategorije - starost - poklicna rehabilitacija
Tožnik ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti, to starost pa je dopolnil, še preden je bila izdana izpodbijana prvostopenjskega odločba tožene stranke, zato je v tem primeru že izpolnjeval pogoje po določbi 2. alinee 67. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. ZPIZ-1 v 2. alinei 67. člena določa, da je do invalidske pokojnine upravičen zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star več kot 50 let. To določbo je namreč potrebno razlagati tako, da pridobi pod določenimi pogoji pravico do invalidske pokojnine invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let, ko dopolni 50 let starosti.
Tožnica je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženi stranki prepove zaposlitev drugega delavca, razen tožnice, na določeno delovno mesto. Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve je, da upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo nastala. Ker tožnica ni verjetno izkazala, da terjatev obstoji ali da ji bo nastala (ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožnice za izdajo predlagane začasne odredbe.
Pri tožnici ni prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti oziroma ni prišlo do takšnih zdravstvenih sprememb, ki jih ne bi bilo mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Tožnica je zmožna opravljati delo v okviru svoje strokovne usposobljenosti in svojega poklica v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti z omejitvami s polovičnim delovnim časom ni utemeljen.
postopek v sporih majhne vrednosti – nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – število vlog – pravica do izjave – vročanje – neposredna vročitev stranki – vročitev pooblaščencu
Tožeča stranka je že dopolnitev tožbe skupaj s priloženim pooblastilom vložila preko svojega pooblaščenca. Sodišče prve stopnje bi tako moralo pripravljalno vlogo (oziroma odgovor na tožbo) tožene stranke z dne 2. 4. 2013 vročati tožeči stranki preko njenega pooblaščenca in ne neposredno tožeči stranki, kot je storilo v tem primeru. Takšna vročitev ni veljavna in predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. S tem je bila tožeči stranki odvzeta pravica, da se izjavi o navedbah in dokazih tožene stranke, in možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje - skladno s pravili o številu vlog, ki veljajo v sporih majhne vrednosti.
ZDR člen 42, 47, 49, 126. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 213, 213/1.
razlike v plači - dodatek za nočno in nedeljsko delo
ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice, vključno s plačo, so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene, kot sicer v navedenih aktih. Pravica do plače je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja. To pomeni, da na podlagi 49. člena ZDR tudi določitev nižje plače v novo sprejeti kolektivni pogodbi oziroma začasnih dogovorih ne vpliva neposredno na pravico do višje osnovne plače, ki izhaja iz delavčeve obstoječe pogodbe o zaposlitvi. Vendar to ne pomeni, da so pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi absolutno nespremenljive. Na podlagi 47. člena ZDR lahko pride do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi, do česar pa v primeru tožnikov ni prišlo. Z individualnimi pogodbami o zaposlitvi, ki so med tožniki in toženo stranko veljale v spornem obdobju, je bilo dogovorjeno, da se določila panožne kolektivne pogodbe in drugi dogovori uporabljajo le, če je to v tej pogodbi izrecno dogovorjeno. Takšnih pogodbenih določb glede višine plače tožniki niso imeli, zato tožena stranka v spornem obdobju ni imela pravne podlage, da jim izplačuje nižjo plačo od tiste, ki je bila dogovorjena v pogodbah o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku tožnikov za plačilo razlik v plači.
znižanje plačila vrtca - dohodek - dobiček od kapitala
V skladu s 13. členom ZUPJS je dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dopustno zmanjšati le za izplačane preživnine in periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati, pa ni začela prejemati drugih periodičnih prejemkov (kot na primer plače, pokojnine, preživnine, rente in drugih dohodkov, ki se prejemajo v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih). Med te izdatke oz. prejemke ni mogoče uvrstiti izgube na kapitalu tožnika za odsvojeno nepremičnino (ugotovljene v davčnem postopku kot razlike med nabavno in prodajno vrednostjo zaradi upoštevanja investicijskih in vzdrževalnih stroškov).
ZUPJS določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev upošteva premoženje. V 6. točki 1. odstavka 17. člena ZUPJS-a je določeno, da se med drugim v premoženje štejejo tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugačnem računu, kadar ne predstavljajo dohodka iz 1. odstavka 12. člena istega zakona, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v premoženje ne more biti vštet znesek na varčevalnem računu, če je vključen že v znesek prejemka iz naslova dohodka.
neizbran kandidat - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije po preteku 30 dni od prejema obvestila delodajalca o izbiri kandidata, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo njegovo tožbo kot prepozno. Tožnik je bil najkasneje s podpisom pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom dne 29. 8. 2011 seznanjen z neizbiro, kar pomeni, da je tožnik najkasneje tega dne prejel obvestilo delodajalca o neizbiri kandidata z dne 8. 7. 2011 in izvedel za kršitve, zato je tedaj začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe iz petega odstavka 204. člena ZDR. Ker je tožnik tožbo vložil 29. 8. 2012, jo je vložil prepozno, zato je pravilno zavržena.
ugotovitev vrednosti nepremičnin – status zemljišča
Glede na dejstvo, da je cenilec pojasnil, da definicija analize najgospodarnejše rabe zemljišča iz MSOV opredeljuje pogoj zakonske dopustnosti, dolžnikova nepremičnina pa zaradi pravnih omejitev (veljavni zazidalni načrt tega ne predvideva) teh pravnih možnosti nima, pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno zaključilo o strokovnosti, zanesljivosti in natančnosti cenitvenega poročila, saj dejanska možnost formiranja gradbene parcele glede na zgoraj opisano definicijo na vrednost nepremičnine ne more vplivati.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - priznanje novih pravic - invalid III. kategorije
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, še ni bilo mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo in I. kategorije invalidnosti, posledično pa tudi ni podlage za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Zato tožbeni zahtevek na njegovo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
stroški postopka – izvedba dokaza z izvedencem – založitev predujma za delo izvedenca – obročno plačilo predujma – predlog za obročno plačilo predujma za izvedenca – rok za plačilo predujma – predlog za podaljšanje roka – odložitev plačila stroškov izvedenca – oprostitev plačila stroškov za izvedenca – predujem za izvedbo dokaza – opustitev izvedbe dokaza
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo ponovni predlog tožene stranke za obročno plačilo predujma za izvedenca, ker v zakonu ni podlage za obročno plačilo predujma za izvedenca v pravdnem postopku.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3. ZSVarPre člen 12, 12/1, 12/1-15.
oprostitev plačila sodnih taks – dohodek, ki se upošteva – dodatek za pomoč in postrežbo
Dodatek za pomoč in postrežbo se ne všteva v sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, in se ne šteje kot lastni dohodek. Sodišče prve stopnje je napačno interpretiralo določbo 15. točke 12. člena ZSVarPre. Ta res govori, da se v lastni dohodek po tem zakonu štejejo (tudi) sredstva za nego in pomoč, vendar v dohodek osebe, ki skrbi za osebo, ki dobiva ta sredstva.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen
Tožnik je bil v spornem obdobju od 20. 3. 2014 do 22. 4. 2014 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, in sicer 4 ure dnevno, po tem obdobju pa v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v tem obdobju ni bil zmožen za delo, ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 60, 91, 97, 163. ZPP 339, 339/2, 339/2-14.
invalid III. kategorije - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nasprotje v izreku
Pisni odpravek sodbe ima v izpodbijanem ugoditvenem delu (I. in III. točka izreka) take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti. Z II. točko izreka sodbe je tožnica sicer še naprej razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni z dodatnimi novimi omejitvami pri delu. Hkrati ji je priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu v polnem delovnem času, čeprav iz 13. točke obrazložitve dejansko izhaja, da je prvostopenjsko sodišče sprejelo sodno izvedensko mnenje specialista medicine dela, po katerem so poleg že ugotovljenih potrebne dodatne omejitve pri delu, vključno s časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno. Izrek sodbe je torej v nasprotju z obrazložitvijo. Hkrati sta si II. in III. točka izreka sodbe sami s seboj v nasprotju. V delu II. točke izreka je priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu v polnem delovnem času (čeprav bi v takšnem primeru preostale delovne zmožnosti bilo mogoče priznati pravico do premestitve), s III. točko izreka pa je toženi stranki odrejeno, da v določenem roku izda odločbo o pravici, višini in izplačevanju delne invalidske pokojnine (ki jo je mogoče priznati le v primeru preostale delovne zmožnosti s krajšim delovnim časom od polnega).
zahteva za sodno varstvo – dovoljenost pritožbe – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Prekrškovnegi organ v pritožbi ponuja zgolj drugačno dokazno oceno, kot jo je argumentirano sprejelo v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, ko je odločalo o zahtevi za sodno varstvo kršitelja vloženi zoper plačilni nalog prekrškovnega organa. Zato takšna vsebina pritožbe v resnici pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja iz 3. točke 154. člena ZP-1, čeprav se v pritožbi uvodoma navaja, da je podana na podlagi prvega in drugega odstavka 154. člena ZP-1, v nadaljevanju pa zatrjuje bistveno kršitev določb postopka o prekršku na podlagi prvega odstavka 154. člena ZP-1. Iz navedenega razloga pa v obravnavani zahtevi za sodno varstvo glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 pritožba prekrškovnemu organu ni dovoljena.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014370
OZ člen 83, 131.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost - dogovor o plačilu odškodnine - izvensodna poravnava
Tožnik je dne 4. 11. 2011 toženi stranki (delodajalcu) podal zahtevo za plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu, dne 12. 4. 2012 pa je vložil tožbo na sodišče. Tožnik je z izjavo z dne 4. 12. 2012 potrdil, da bo „preklical tožbo v zvezi z odškodninskim zahtevkom in da je dobil v celoti izplačan bolniški stalež“, kar je tožnik storil z umikom tožbe 18. 5. 2012. Dejstvo, da je tožnik umaknil tožbo skladno z dogovorom z dne 4. 12. 2011, potrjuje, da je pri sporni izjavi („da je dobil v celoti izplačan bolniški stalež“) prišlo do napake v zapisu ter da je dejansko šlo za dogovor o plačilu odškodnine za nesrečo pri delu. Zato tožbeni zahtevek, s katerim tožnik v tem sporu uveljavlja odškodnino iz istega naslova, ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014131
ZDR člen 184. OZ člen 131, 153, 153/3, 167, 167/1, 167/2, 174, 174/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda - pri delu - denarna renta - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - izgubljeni zaslužek - soprispevek - zavarovalnica - izključitev odgovornosti - samovozni delovni stroj
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi pri drugi toženi stranki (uporabniku). Delovna nezgoda se je zgodila pri prevozu blaga iz hladilnice do nakladalnega mesta, ko je tožnik z viličarjem prevažal blago na dveh lesenih paletah, pri tem pa je nenadoma na mokrih in spolzkih tleh viličar zaneslo in se je zgornja paleta nagnila. Ko je tožnik želel preprečiti zdrs palete z naloženim blagom, se je zgornja paleta premaknila in je tovor padel nanj. Tožnikovi odškodninski zahtevki so izključeni iz zavarovanja na podlagi določb splošnih pogojev, ker gre v konkretnem primeru za škodo, ki je nastala v zvezi z uporabo ali posestjo vozila na motorni pogon – samovoznega delovnega stroja. Ročni električni viličar je samovozni delovni stroj, ki se premika s pomočjo električnega pogona. Do padca tovora je prišlo med običajno uporabo viličarja (prevoz tovora z viličarjem na drugo mesto), pri čemer je najprej prišlo do premikanja (zdrsa) tovora, kasneje pa, ko je tožnik skušal tovor s telesom zadržati oziroma popraviti paleto, še do padca tovora. Zato tretja tožena stranka (zavarovalnica) tožniku iz tega naslova ne odgovarja za škodo, povzročeno s samovoznim delovnim strojem - viličarjem, in je odškodninski zahtevek zoper njo sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
Druga tožena stranka prevoza tovora z viličarjem ni organizirala tako, da bi bilo tožniku zagotovljeno varno delo. Položaj, v kakršnem se je tožnik ob zdrsu zgornje palete znašel, ko je skušal zadržati padec tovora, je impulzivna reakcija tožnika, zato v danih okoliščinah ni mogoče govoriti o njegovi nepazljivosti ali soodgovornosti za nastanek nezgode in za njene posledice.
Izrek izpodbijane sodbe je sam s sabo v nasprotju. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi zavrnilo, kar pomeni, da sta odločbi pravilni in zakoniti, v nadaljevanju pa je poseglo v drugi odstavek dokončne odločbe in ga spremenilo tako, da je številko III. (gre za III. kategorijo invalidnosti) nadomestilo z II. (II. kategorija invalidnosti). Poseg v dokončno odločbo pomeni, da le-ta ni bila pravilna in zakonita. Gre torej za nasprotje med I. in II. točko izreka, s tem da sodišče svoje odločitve, zakaj je potreben poseg v dokončno odločbo, ni utemeljilo niti z dejanskimi niti s pravnimi razlogi. Zato odločitve ni mogoče preizkusiti.
dodatek za pomoč in postrežbo - uživalci invalidske pokojnine
Pri tožniku ni izkazana popolna izguba realitetne kontrole, zato ni podan dejanski razlog, da bi bila tožniku potrebna pomoč in postrežba za zadovoljevanje osnovnih življenjskih opravil. Z izpodbijano sodbo je zato tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih upravnih aktov in na priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo utemeljeno zavrnjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081988
ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 15, 51, 51/3, 51/4, 56. ZPSPP člen 12, 12/2.
najemna pogodba – najem poslovnih prostorov – spor majhne vrednosti – ugotovljeno dejansko stanje – sklenitev pogodbe – soglasje volj pogodbenih strank – veljavnost pogodbe – obličnost – neobličnost pogodbe – naknadne spremembe pogodbe – izdaja sodbe brez razpisa naroka – neizvedba naroka
Soglasje volj pogodbenih strank in obličnost (predpisana in pogodbeno dogovorjena) sta dve različni predpostavki za veljavno sklenitev pogodbe. Ugotavljanje volj pogodbenih strank je dejansko vprašanje, zato (ne)obstoja soglasja volj v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati. Ker soglasje volj ni bilo podano, je pravilen zaključek, da dogovor o znižanju najemnine ni bil sklenjen, saj ta predpostavka za njegovo veljavnost dogovora ni izpolnjena.