Izrek izpodbijane sodbe je sam s sabo v nasprotju. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi zavrnilo, kar pomeni, da sta odločbi pravilni in zakoniti, v nadaljevanju pa je poseglo v drugi odstavek dokončne odločbe in ga spremenilo tako, da je številko III. (gre za III. kategorijo invalidnosti) nadomestilo z II. (II. kategorija invalidnosti). Poseg v dokončno odločbo pomeni, da le-ta ni bila pravilna in zakonita. Gre torej za nasprotje med I. in II. točko izreka, s tem da sodišče svoje odločitve, zakaj je potreben poseg v dokončno odločbo, ni utemeljilo niti z dejanskimi niti s pravnimi razlogi. Zato odločitve ni mogoče preizkusiti.
ZPIZ-1 člen 66, 68, 68-1, 68-2 . Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 37.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja - gostota zavarovalne dobe
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja upoštevalo stališče, ki ga je v podobni zadevi zavzelo Vrhovno sodišče RS in pravilno izhajalo iz določbe 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ter dobi, prebiti v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški, seštelo. Tako je upoštevalo dobo, prebito v Sloveniji, v trajanju 8 let in dobo, prebito v Republiki Hrvaški, kjer je tožnik dopolnil 8 let in več oziroma je skupaj dopolnil več kot 16 let pokojninske dobe. Z dobo v takšnem trajanju je tožnik izpolnil pogoj 1/3 delovnih let in pogoje iz 2. alinee prvega odstavka 68. člena ZPIZ-1 za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – izrecna zahteva za izvedbo naroka – nesubstanciran dokazni predlog
Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši, mora podati ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta oseba s svojo izpovedjo lahko potrdila ali ovrgla. Navesti mora torej, o katerih (konkretnih) dejstvih bo ta oseba izpovedovala.
dodatek za pomoč in postrežbo - uživalci invalidske pokojnine
Pri tožniku ni izkazana popolna izguba realitetne kontrole, zato ni podan dejanski razlog, da bi bila tožniku potrebna pomoč in postrežba za zadovoljevanje osnovnih življenjskih opravil. Z izpodbijano sodbo je zato tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih upravnih aktov in na priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo utemeljeno zavrnjen.
policijska pooblastila – splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu – vozniško dovoljenje, ki je na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati
Po določbi 13. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) spada med naloge policistov tudi nadzor voznikov, zato je bil policist upravičen zahtevati od obdolženca, ki je bil pred tem udeležen v cestnem prometu kot voznik motornega vozila, da se izkaže z veljavnim vozniškim dovoljenjem za vožnjo vozila tiste kategorije, ki ga je upravljal.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014131
ZDR člen 184. OZ člen 131, 153, 153/3, 167, 167/1, 167/2, 174, 174/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda - pri delu - denarna renta - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - izgubljeni zaslužek - soprispevek - zavarovalnica - izključitev odgovornosti - samovozni delovni stroj
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi pri drugi toženi stranki (uporabniku). Delovna nezgoda se je zgodila pri prevozu blaga iz hladilnice do nakladalnega mesta, ko je tožnik z viličarjem prevažal blago na dveh lesenih paletah, pri tem pa je nenadoma na mokrih in spolzkih tleh viličar zaneslo in se je zgornja paleta nagnila. Ko je tožnik želel preprečiti zdrs palete z naloženim blagom, se je zgornja paleta premaknila in je tovor padel nanj. Tožnikovi odškodninski zahtevki so izključeni iz zavarovanja na podlagi določb splošnih pogojev, ker gre v konkretnem primeru za škodo, ki je nastala v zvezi z uporabo ali posestjo vozila na motorni pogon – samovoznega delovnega stroja. Ročni električni viličar je samovozni delovni stroj, ki se premika s pomočjo električnega pogona. Do padca tovora je prišlo med običajno uporabo viličarja (prevoz tovora z viličarjem na drugo mesto), pri čemer je najprej prišlo do premikanja (zdrsa) tovora, kasneje pa, ko je tožnik skušal tovor s telesom zadržati oziroma popraviti paleto, še do padca tovora. Zato tretja tožena stranka (zavarovalnica) tožniku iz tega naslova ne odgovarja za škodo, povzročeno s samovoznim delovnim strojem - viličarjem, in je odškodninski zahtevek zoper njo sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
Druga tožena stranka prevoza tovora z viličarjem ni organizirala tako, da bi bilo tožniku zagotovljeno varno delo. Položaj, v kakršnem se je tožnik ob zdrsu zgornje palete znašel, ko je skušal zadržati padec tovora, je impulzivna reakcija tožnika, zato v danih okoliščinah ni mogoče govoriti o njegovi nepazljivosti ali soodgovornosti za nastanek nezgode in za njene posledice.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - stroški za prehrano - stroški za prevoz
Prvo tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornih mesecih ni izplačala plače, stroškov za prehrano in prevoz, zato je tožničin zahtevek iz tega naslova utemeljen. Na podlagi Pogodbe o izčlenitvi in prevzemu, sklenjeni med prvo toženo in drugo toženo stranko, v kateri je bilo določeno, da drugo tožena stranka vstopi kot univerzalni pravni naslednik v vsa pravna razmerja v zvezi s premoženjem, ki ga je nanjo prenesla prvo tožena stranka, pa je za izpolnitev obveznosti odgovorna tudi drugo tožena stranka kot solidarni dolžnik.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta Evrope št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o Uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1.
podlaga za izdajo evropskega izvršilnega naloga - razveljavljena sodba sodišča prve stopnje
Sodba Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu izdana v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je dovoljena izvršba in odločitvi, da bo sodišče odločalo o zahtevku v pravdnem postopku, ne more predstavljati podlage za izdajo evropskega izvršilnega naloga.
Tožnik je pri opravljanju dela (pismonoša) od vodstva doma ostarelih (kjer je določenega dne raznašal pošto) zahteval, da mu bodisi oni bodisi njihov stanovalec povrnejo globo v višini, za katero je bil zaradi incidenta z njihovim stanovalcem oglobljen s strani policije in da istemu stanovalcu preprečijo izhod iz doma ves delovni čas, ko bo opravljal svoje obveznosti, saj v nasprotnem primeru ne more odgovarjati za svoja dejanja. O tem dogodku tožnik tožene stranke (delodajalca) ni obvestil. Tožnik je s takšnim ravnanajem naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR-1.
ZP-1 člen 67, 67/1, 132, 132/3. ZPrCP člen 105, 105/5-3.
pravna presoja dejanja – pristojnost – smiselna uporaba določb ZKP
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi že začelo izvajati procesna dejanja (obdolženca je zaslišalo) in sprejelo dokazno oceno glede koncentracije alkohola v obdolženčevem organizmu v času prekrška, zato se ne more več izreči za nepristojno. V skladu z določbo prvega odstavka 67. člena ZP-1 se namreč glede pristojnosti smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju:ZKP). V 1. odstavku 36. člena ZKP je določeno, da mora sodišče paziti na svojo stvarno krajevno pristojnost in brž, ko zapazi, da ni pristojno, se izreče za nepristojno in pošlje po pravnomočnosti sklepa zadevo pristojnemu sodišču. Glede na določbo drugega odstavka navedenega člena pa v primeru, če okrožno sodišče ugotovi med glavno obravnavo, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, ne pošlje zadeve temu sodišču, temveč izvede postopek samo in izda odločbo. Ob smiselni uporabi navedene določbe bi zato moralo sodišče prve stopnje, kljub temu, da je med postopkom ugotovilo, da bi bilo treba obdolžencu očitani prekršek drugače pravno opredeliti, glede na to, da je s postopkom že začelo, ta postopek tudi dokončati in samo izdati odločbo.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - smrt delodajalca
Tožnik je bil zaposlen pri delodajalcu (s. p), ki je dne 23. 6. 2012 umrl. Ker nobeden od dedičev pokojnega delodajalca ni nadaljeval z njegovim podjetjem oziroma njegovo dejavnostjo, je bil delodajalec izbrisan iz sodnega registra. Tožniku je dne 31. 12. 2012, ko je dejavnost pokojnega delodajalca prenehala, delovno razmerje prenehalo skladno z 2. odstavkom 78. člena ZDR. Tožena stranka ni pravna naslednica bivšega tožnikovega delodajalca, zato v tem sporu ni pasivno legitimirana. Tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal ugotovitev, da dejavnost pokojnega delodajalca nadaljuje tožena stranka, zato ni utemeljen.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga za izvršbo - postopek osebnega stečaja - terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - končanje postopka - odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti
Ker premoženje iz 1. odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki ga je dolžnica pridobila oziroma ga pridobiva po pravnomočnosti sklepa Okrožnega sodišče v Ljubljani opr. št. St 2135/2011 o odpustu obveznosti z dne 10. 6. 2014, ne spada več v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, v katerem je bil izdan ta sklep, je izvršba terjatev, ki so nastale po začetku osebnega stečaja, dopustna.
začasna nezmožnost za delo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Bolezen je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar mora biti nepredvidljiva ali nenadna. Takšna dejstva pa mora tožnik ne samo zatrjevati, temveč tudi izkazati. Tožnik ni v ničemer izkazal, da je na dan glavne obravnave trpel takšne bolečine, ki so ga priklenile na posteljo in zaradi tega ni mogel priti na narok za glavno obravnavo. Zato predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-13. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v Vladi Republike Slovenije in v upravnih organih člen 20, 20/1, 20/5, 20/6. ZSPJS člen 23, 23/1, 23/6, 30, 30/2. ZPol člen 93.
dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - upravičenost - rizične razmere - policist
Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, ki je določen v 13. točki prvega odstavka 39. člena KPJS, je predviden za delo v posebnih okoliščinah, ko gre za rizične razmere (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracije, naravne nesreče, epidemije). Ker je tožnik (policist) v spornem času opravljal delo (varovanje veleposlanika, njegove družine in ostalih zaposlenih na veleposlaništvu) na območju (tujina), kjer so bile razmere rizične (odvijali so se nemiri in ugrabitve) in takšno delo oziroma takšne okoliščine niso bile zajete in predvidene v že priznanih dodatkih iz 20. člena Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v Vladi Republike Slovenije in v upravnih organih, tožniku za sporno obdobje pripada dodatek po 13. točki prvega odstavka 39. člena KPJS.
ZPIZ-1 člen 60, 91, 97, 163. ZPP 339, 339/2, 339/2-14.
invalid III. kategorije - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nasprotje v izreku
Pisni odpravek sodbe ima v izpodbijanem ugoditvenem delu (I. in III. točka izreka) take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti. Z II. točko izreka sodbe je tožnica sicer še naprej razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni z dodatnimi novimi omejitvami pri delu. Hkrati ji je priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu v polnem delovnem času, čeprav iz 13. točke obrazložitve dejansko izhaja, da je prvostopenjsko sodišče sprejelo sodno izvedensko mnenje specialista medicine dela, po katerem so poleg že ugotovljenih potrebne dodatne omejitve pri delu, vključno s časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno. Izrek sodbe je torej v nasprotju z obrazložitvijo. Hkrati sta si II. in III. točka izreka sodbe sami s seboj v nasprotju. V delu II. točke izreka je priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu v polnem delovnem času (čeprav bi v takšnem primeru preostale delovne zmožnosti bilo mogoče priznati pravico do premestitve), s III. točko izreka pa je toženi stranki odrejeno, da v določenem roku izda odločbo o pravici, višini in izplačevanju delne invalidske pokojnine (ki jo je mogoče priznati le v primeru preostale delovne zmožnosti s krajšim delovnim časom od polnega).
Tožnica je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženi stranki prepove zaposlitev drugega delavca, razen tožnice, na določeno delovno mesto. Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve je, da upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo nastala. Ker tožnica ni verjetno izkazala, da terjatev obstoji ali da ji bo nastala (ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožnice za izdajo predlagane začasne odredbe.
ZPP člen 2, 7, 212, 213, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 462.
spor majhne vrednosti – neizvedba naroka – izrecna zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje priče – nesporno dejansko stanje – ugovor pobotanja – jamčevalni zahtevki – trditvena podlaga
Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnim dokaznim predlogom ugodilo.
Tožena stranka ustrezne trditvene podlage za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka ni podala, saj se je v postopku sklicevala le na stvarne napake glede kvalitete olja za menjalnike, dobavljenega v letu 2009. Dobavo motornega olja po vtoževanem računu in neplačilo dela računa je priznala, o napačni kvaliteti in vrsti motornega olja pa ni podala nobenih razlogov, zato dejansko stanje v zvezi s temi pravno pomembnimi dejstvi ni bilo sporno in sodišče prve stopnje dokazov glede tega ni bilo dolžno izvajati.
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3. KZ-1 člen 197, 197/1, 197/2. URS člen 27.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu
Pri toženi stranki je z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest prišlo do spremembe organizacije dela tako, da je bilo oblikovano novo delovno mesto inženir investicijskega projekta, hkrati pa v tej novi sistemizaciji ni bilo več delovnega mesta svetovalca poslovodstva, ki ga je zasedal tožnik. Tožena stranka je zato dokazala obstoj organizacijskega razloga, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalca poslovodstva. Dokazala je, da organizacijski razlog ni bil le navidezen in da ni šlo za zlorabo inštituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe. Prav tako je dokazala, da je tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Ravnanj začasnega direktorja tožene stranke A.A. (očitek neodobritve dopusta, neprimerne komunikacije, podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi...), ki jih je tožnik doživljal kot trpinčenje, niti posamično niti v povezavi z ostalimi zatrjevanimi ravnanji, ni mogoče opredeliti kot trpinčenje na delovnem mestu v smislu določbe 6.a člena ZDR, četudi jih je tožnik doživljal zelo čustveno.
zamudna sodba - sklep o motenju posesti - nasprotje med trditvami in dokazi
Ob ostalih pogojih za izdajo zamudne sodbe - sklepa o motenju posesti, mora izkazati, da dejstva, na katere se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik.