začasna nezmožnost za delo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Bolezen je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar mora biti nepredvidljiva ali nenadna. Takšna dejstva pa mora tožnik ne samo zatrjevati, temveč tudi izkazati. Tožnik ni v ničemer izkazal, da je na dan glavne obravnave trpel takšne bolečine, ki so ga priklenile na posteljo in zaradi tega ni mogel priti na narok za glavno obravnavo. Zato predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081988
ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 15, 51, 51/3, 51/4, 56. ZPSPP člen 12, 12/2.
najemna pogodba – najem poslovnih prostorov – spor majhne vrednosti – ugotovljeno dejansko stanje – sklenitev pogodbe – soglasje volj pogodbenih strank – veljavnost pogodbe – obličnost – neobličnost pogodbe – naknadne spremembe pogodbe – izdaja sodbe brez razpisa naroka – neizvedba naroka
Soglasje volj pogodbenih strank in obličnost (predpisana in pogodbeno dogovorjena) sta dve različni predpostavki za veljavno sklenitev pogodbe. Ugotavljanje volj pogodbenih strank je dejansko vprašanje, zato (ne)obstoja soglasja volj v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati. Ker soglasje volj ni bilo podano, je pravilen zaključek, da dogovor o znižanju najemnine ni bil sklenjen, saj ta predpostavka za njegovo veljavnost dogovora ni izpolnjena.
ZPIZ-1 člen 66, 68, 68-1, 68-2 . Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 37.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja - gostota zavarovalne dobe
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja upoštevalo stališče, ki ga je v podobni zadevi zavzelo Vrhovno sodišče RS in pravilno izhajalo iz določbe 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ter dobi, prebiti v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški, seštelo. Tako je upoštevalo dobo, prebito v Sloveniji, v trajanju 8 let in dobo, prebito v Republiki Hrvaški, kjer je tožnik dopolnil 8 let in več oziroma je skupaj dopolnil več kot 16 let pokojninske dobe. Z dobo v takšnem trajanju je tožnik izpolnil pogoj 1/3 delovnih let in pogoje iz 2. alinee prvega odstavka 68. člena ZPIZ-1 za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZDR člen 42, 47, 49, 126. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 213, 213/1.
razlike v plači - dodatek za nočno in nedeljsko delo
ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice, vključno s plačo, so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene, kot sicer v navedenih aktih. Pravica do plače je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja. To pomeni, da na podlagi 49. člena ZDR tudi določitev nižje plače v novo sprejeti kolektivni pogodbi oziroma začasnih dogovorih ne vpliva neposredno na pravico do višje osnovne plače, ki izhaja iz delavčeve obstoječe pogodbe o zaposlitvi. Vendar to ne pomeni, da so pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi absolutno nespremenljive. Na podlagi 47. člena ZDR lahko pride do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi, do česar pa v primeru tožnikov ni prišlo. Z individualnimi pogodbami o zaposlitvi, ki so med tožniki in toženo stranko veljale v spornem obdobju, je bilo dogovorjeno, da se določila panožne kolektivne pogodbe in drugi dogovori uporabljajo le, če je to v tej pogodbi izrecno dogovorjeno. Takšnih pogodbenih določb glede višine plače tožniki niso imeli, zato tožena stranka v spornem obdobju ni imela pravne podlage, da jim izplačuje nižjo plačo od tiste, ki je bila dogovorjena v pogodbah o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku tožnikov za plačilo razlik v plači.
ZZVZZ člen 23, 23-5, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 43/2, 44, 44/2, 44/2-1, 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-4.
zdraviliško zdravljenje - stacionarno zdravljenje
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja mora biti ob podanem bolezenskem stanju iz 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja izpolnjen vsaj en pogoj pričakovanega učinka zdraviliškega zdravljenja iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri tožnici je podano bolezensko stanje iz 4. alineje prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri tožnici gre za artrozo velikih sklepov s funkcionalno prizadetostjo). Ker je sočasno izpolnjen tudi pogoj iz 1. alineje drugega odstavka 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri tožnici bi prišlo do bistvenega izboljšanja zdravstvenega stanja za daljši čas), je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja utemeljen.
znižanje plačila vrtca - dohodek - dobiček od kapitala
V skladu s 13. členom ZUPJS je dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dopustno zmanjšati le za izplačane preživnine in periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati, pa ni začela prejemati drugih periodičnih prejemkov (kot na primer plače, pokojnine, preživnine, rente in drugih dohodkov, ki se prejemajo v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih). Med te izdatke oz. prejemke ni mogoče uvrstiti izgube na kapitalu tožnika za odsvojeno nepremičnino (ugotovljene v davčnem postopku kot razlike med nabavno in prodajno vrednostjo zaradi upoštevanja investicijskih in vzdrževalnih stroškov).
ZUPJS določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev upošteva premoženje. V 6. točki 1. odstavka 17. člena ZUPJS-a je določeno, da se med drugim v premoženje štejejo tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugačnem računu, kadar ne predstavljajo dohodka iz 1. odstavka 12. člena istega zakona, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v premoženje ne more biti vštet znesek na varčevalnem računu, če je vključen že v znesek prejemka iz naslova dohodka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ne pomeni, da je neutemeljen tožničin zahtevek za ugotovitev, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sama podala in da ni upravičena do vtoževanih zneskov, ki jih zahteva na tej podlagi. Tožnica je bila, ko je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato je med odpovednim rokom (za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga s strani delodajalca) lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pogodbo je možno odpovedati ves čas njenega trajanja in na to pravico tožnice kot delavke ne vpliva okoliščina, da ji je tožena stranka že pred tem podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kadar je predmet notarskega zapisa izjava volj strank z vsebino, ki predstavlja več različnih pravnih poslov in iz njih izhaja več različnih obveznosti dolžnika, lahko takšen notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova za prisilno izterjavo vseh teh (sicer poslovnih) obveznosti dolžnika le, če je podano njegovo soglasje za neposredno izvršljivost vseh teh. Glede na naravo takšne obveznosti dolžnika, pa lahko upnik (uspešno) predlaga izvršbo s sredstvi (in na predmete), kot jih za takšno obveznost dopušča ZIZ.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - stroški za prehrano - stroški za prevoz
Prvo tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornih mesecih ni izplačala plače, stroškov za prehrano in prevoz, zato je tožničin zahtevek iz tega naslova utemeljen. Na podlagi Pogodbe o izčlenitvi in prevzemu, sklenjeni med prvo toženo in drugo toženo stranko, v kateri je bilo določeno, da drugo tožena stranka vstopi kot univerzalni pravni naslednik v vsa pravna razmerja v zvezi s premoženjem, ki ga je nanjo prenesla prvo tožena stranka, pa je za izpolnitev obveznosti odgovorna tudi drugo tožena stranka kot solidarni dolžnik.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - smrt delodajalca
Tožnik je bil zaposlen pri delodajalcu (s. p), ki je dne 23. 6. 2012 umrl. Ker nobeden od dedičev pokojnega delodajalca ni nadaljeval z njegovim podjetjem oziroma njegovo dejavnostjo, je bil delodajalec izbrisan iz sodnega registra. Tožniku je dne 31. 12. 2012, ko je dejavnost pokojnega delodajalca prenehala, delovno razmerje prenehalo skladno z 2. odstavkom 78. člena ZDR. Tožena stranka ni pravna naslednica bivšega tožnikovega delodajalca, zato v tem sporu ni pasivno legitimirana. Tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal ugotovitev, da dejavnost pokojnega delodajalca nadaljuje tožena stranka, zato ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 60, 91, 97, 163. ZPP 339, 339/2, 339/2-14.
invalid III. kategorije - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nasprotje v izreku
Pisni odpravek sodbe ima v izpodbijanem ugoditvenem delu (I. in III. točka izreka) take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti. Z II. točko izreka sodbe je tožnica sicer še naprej razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni z dodatnimi novimi omejitvami pri delu. Hkrati ji je priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu v polnem delovnem času, čeprav iz 13. točke obrazložitve dejansko izhaja, da je prvostopenjsko sodišče sprejelo sodno izvedensko mnenje specialista medicine dela, po katerem so poleg že ugotovljenih potrebne dodatne omejitve pri delu, vključno s časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno. Izrek sodbe je torej v nasprotju z obrazložitvijo. Hkrati sta si II. in III. točka izreka sodbe sami s seboj v nasprotju. V delu II. točke izreka je priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu v polnem delovnem času (čeprav bi v takšnem primeru preostale delovne zmožnosti bilo mogoče priznati pravico do premestitve), s III. točko izreka pa je toženi stranki odrejeno, da v določenem roku izda odločbo o pravici, višini in izplačevanju delne invalidske pokojnine (ki jo je mogoče priznati le v primeru preostale delovne zmožnosti s krajšim delovnim časom od polnega).
Delavcu, ki pred prenehanjem veljavne pogodbe o zaposlitvi ne izrabi letnega dopusta, nadomestilo pripada le v primeru, če delavec iz objektivnih razlogov ni mogel izrabiti letnega dopusta do izteka pogodbe o zaposlitvi. Za pravico do nadomestila za neizrabljeni letni dopust je tako bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izkoristi pravico do letnega dopusta, ali je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnik je 30. 7. 2012 prejel obvestilo, da mu bo tožena stranka izdala sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, in sicer po določbah ZUJF, zato od tedaj dalje tožnik ni bil več v negotovosti, ali mu bo delovno razmerje prenehalo ali ne. Tožnik izrabe letnega dopusta v avgustu 2012 ni planiral, niti ni zanj zaprosil, zato je ob upoštevanju, da je 1. 8. 2012 že prejel sklep o prenehanju delovnega razmerja, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da te pravice ni izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnik zato ni upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust, ki ga ni izrabil do prenehanja delovnega razmerja, to je do 13. 9. 2012.
Nepravdno sodišče bi ob vzpostavitvi etažne lastnine moralo ugotoviti, ali lahko notranje razmerje med tožnikom in občino pri delitvi solastnine v etažno lastnino upošteva. Lahko bi ga upoštevalo, če bi ugotovilo, da je bila občina dejanska etažna lastnica tudi tistega dela, ki ga predstavlja ta klet.
lastnost zavarovanca - zdravstveno zavarovanje - opravljanje samostojne poklicne dejavnosti - odjava iz zavarovanja
Zavarovanci po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ so osebe, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic. Tožnik je opravljal dejavnost izvršitelja in je obveznost zdravstvenega zavarovanja nastopila z dnem vpisa izvršitelja v predpisani register ter se je zaključila z dnem izbrisa iz registra. Iz javno dostopnih podatkov AJPES-a je razvidno, da je bil tožnik iz Poslovnega registra Slovenije izbrisan kot izvršitelj dne 6. 3. 2012. S tem dnem so prenehali pogoji za zavarovanje tožnika iz naslova opravljanje samostojne poklicne dejavnosti po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, zato ga je tožena stranka s tem dnem upravičeno odjavila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZP-1 člen 67, 67/1, 132, 132/3. ZPrCP člen 105, 105/5-3.
pravna presoja dejanja – pristojnost – smiselna uporaba določb ZKP
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi že začelo izvajati procesna dejanja (obdolženca je zaslišalo) in sprejelo dokazno oceno glede koncentracije alkohola v obdolženčevem organizmu v času prekrška, zato se ne more več izreči za nepristojno. V skladu z določbo prvega odstavka 67. člena ZP-1 se namreč glede pristojnosti smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju:ZKP). V 1. odstavku 36. člena ZKP je določeno, da mora sodišče paziti na svojo stvarno krajevno pristojnost in brž, ko zapazi, da ni pristojno, se izreče za nepristojno in pošlje po pravnomočnosti sklepa zadevo pristojnemu sodišču. Glede na določbo drugega odstavka navedenega člena pa v primeru, če okrožno sodišče ugotovi med glavno obravnavo, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, ne pošlje zadeve temu sodišču, temveč izvede postopek samo in izda odločbo. Ob smiselni uporabi navedene določbe bi zato moralo sodišče prve stopnje, kljub temu, da je med postopkom ugotovilo, da bi bilo treba obdolžencu očitani prekršek drugače pravno opredeliti, glede na to, da je s postopkom že začelo, ta postopek tudi dokončati in samo izdati odločbo.
obstoj delovnega razmerja - visokošolski zavod - podjemna pogodba - elementi delovnega razmerja - pedagoška dejavnost
Tožnik ni navedel delovnega mesta in ni pojasnil delovnega časa, v zvezi s katerim uveljavlja obstoj delovnega razmerja. Z listinskimi dokazi tudi ni dokazal svoje vključitve v organiziran delovni proces tožene stranke in dela po navodilih in pod nadzorom tožene stranke. Ker niso podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1, tožbeni zahtevek na obstoj delovnega razmerja ni utemeljen.
ZVis v 63. členu določa, da lahko visokošolski zavod, če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, sklene pogodbo o delu v skladu z ZVis in zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, vendar ne več kot v obsegu ene tretjine z ZVis določene pedagoške obveznosti in največ za obdobje 10 mesecev v študijskem letu. Ta določba omogoča visokošolskemu zavodu sklenitev pogodbe o delu (podjemne pogodbe) v primeru, ko ne more več skleniti pogodbe o zaposlitvi (vsa sistemizirana delovna mesta so zasedena). Vendar pa ta določba ne daje podlage za transformacijo civilnopravnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014131
ZDR člen 184. OZ člen 131, 153, 153/3, 167, 167/1, 167/2, 174, 174/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda - pri delu - denarna renta - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - izgubljeni zaslužek - soprispevek - zavarovalnica - izključitev odgovornosti - samovozni delovni stroj
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi pri drugi toženi stranki (uporabniku). Delovna nezgoda se je zgodila pri prevozu blaga iz hladilnice do nakladalnega mesta, ko je tožnik z viličarjem prevažal blago na dveh lesenih paletah, pri tem pa je nenadoma na mokrih in spolzkih tleh viličar zaneslo in se je zgornja paleta nagnila. Ko je tožnik želel preprečiti zdrs palete z naloženim blagom, se je zgornja paleta premaknila in je tovor padel nanj. Tožnikovi odškodninski zahtevki so izključeni iz zavarovanja na podlagi določb splošnih pogojev, ker gre v konkretnem primeru za škodo, ki je nastala v zvezi z uporabo ali posestjo vozila na motorni pogon – samovoznega delovnega stroja. Ročni električni viličar je samovozni delovni stroj, ki se premika s pomočjo električnega pogona. Do padca tovora je prišlo med običajno uporabo viličarja (prevoz tovora z viličarjem na drugo mesto), pri čemer je najprej prišlo do premikanja (zdrsa) tovora, kasneje pa, ko je tožnik skušal tovor s telesom zadržati oziroma popraviti paleto, še do padca tovora. Zato tretja tožena stranka (zavarovalnica) tožniku iz tega naslova ne odgovarja za škodo, povzročeno s samovoznim delovnim strojem - viličarjem, in je odškodninski zahtevek zoper njo sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
Druga tožena stranka prevoza tovora z viličarjem ni organizirala tako, da bi bilo tožniku zagotovljeno varno delo. Položaj, v kakršnem se je tožnik ob zdrsu zgornje palete znašel, ko je skušal zadržati padec tovora, je impulzivna reakcija tožnika, zato v danih okoliščinah ni mogoče govoriti o njegovi nepazljivosti ali soodgovornosti za nastanek nezgode in za njene posledice.