lastnost zavarovanca - zdravstveno zavarovanje - opravljanje samostojne poklicne dejavnosti - odjava iz zavarovanja
Zavarovanci po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ so osebe, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic. Tožnik je opravljal dejavnost izvršitelja in je obveznost zdravstvenega zavarovanja nastopila z dnem vpisa izvršitelja v predpisani register ter se je zaključila z dnem izbrisa iz registra. Iz javno dostopnih podatkov AJPES-a je razvidno, da je bil tožnik iz Poslovnega registra Slovenije izbrisan kot izvršitelj dne 6. 3. 2012. S tem dnem so prenehali pogoji za zavarovanje tožnika iz naslova opravljanje samostojne poklicne dejavnosti po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, zato ga je tožena stranka s tem dnem upravičeno odjavila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zdravstveno stanje - delovna zmožnost - diskriminacija
Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je C. d.o.o. (organizacija, ki se ukvarja s strokovnimi nalogami na področju varstva pri delu) na podlagi zdravstvene dokumentacije podala mnenje, da tožnica zaradi zdravstvenih omejitev ne bi mogla opravljati dela na večjih stružnicah, kjer so prisotne večje fizične obremenitve, saj bi si s tem še dodatno poslabšala načeto zdravstveno stanje, količina dela na malih stružnicah pa je upadla. Tožena stranka se ne more sklicevati na to, da je tožnici pogodbo o zaposlitvi odpovedala zaradi varovanja njenega zdravstvenega stanja. Tožničino zdravstveno stanje bi morala zavarovati z ustreznim postopkom pred ZPIZ. Tako ravnanje delodajalca je diskriminatorno po 6. členu ZDR-1, saj mora delodajalec pri odrejanju dela upoštevati delavčevo delazmožnost, trajne omejitve delovnih zmožnosti pa ugotavlja ZPIZ v invalidskem postopku. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - priznanje novih pravic - invalid III. kategorije
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, še ni bilo mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo in I. kategorije invalidnosti, posledično pa tudi ni podlage za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Zato tožbeni zahtevek na njegovo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Nepravdno sodišče bi ob vzpostavitvi etažne lastnine moralo ugotoviti, ali lahko notranje razmerje med tožnikom in občino pri delitvi solastnine v etažno lastnino upošteva. Lahko bi ga upoštevalo, če bi ugotovilo, da je bila občina dejanska etažna lastnica tudi tistega dela, ki ga predstavlja ta klet.
Tožena stranka je pri določitvi ocene tožnikovega dela za leto 2011 v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe in je tožnika za leto 2011 ustrezno ocenila z oceno dobro. Zato tožbeni zahtevek na odpravo sklepa o oceni tožnikovega dela in da je tožena stranka dolžna delo tožnika v spornem ocenjevelnem obdobju oceniti z oceno zelo dobro, ni utemeljen.
Tožnik je kršil konkurenčno prepoved s tem, ko je v spornem obdobju iz skladišča tožene stranke odtujil izdelke, ki niso sodili v njegovo področje in veliko količino izdelkov s svojega prodajnega področja. Ti izdelki so bili s tožnikovo pomočjo preko konkurenčnega podjetja prodani podjetju v tujino. Protipravno ravnanje toženca se kaže v kršitvi konkurenčne prepovedi, ki je v vzročni zvezi s škodo, ki jo tožeča stranka utemeljeno vtožuje v višini vrednosti spornih izdelkov. Ugotovljena je tudi toženčeva krivda v obliki naklepa, saj se je toženec nedvomno zavedal in zasledoval svojo lastno korist v obliki sklepanja poslov za svoj račun oziroma za podjetje, konkurenčno tožeči stranki, v njeno škodo. Zato je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pisno opozorilo tožene stranke pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni bilo utemeljeno, saj je tožena stranka prav pri tožnici postopala drugače kot sicer, in sicer je tožnici vročila pisni opomin zaradi prodaje nepara obutve, čeprav je tožnica imela samo en minus in predhodno tudi ni prejela ustnega opomina (običajno je tožena stranka ustno opomnila delavce s tremi minusi, šele nato je izdala pisni opomin). Zato kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ne pomeni, da je neutemeljen tožničin zahtevek za ugotovitev, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sama podala in da ni upravičena do vtoževanih zneskov, ki jih zahteva na tej podlagi. Tožnica je bila, ko je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato je med odpovednim rokom (za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga s strani delodajalca) lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pogodbo je možno odpovedati ves čas njenega trajanja in na to pravico tožnice kot delavke ne vpliva okoliščina, da ji je tožena stranka že pred tem podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081988
ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 15, 51, 51/3, 51/4, 56. ZPSPP člen 12, 12/2.
najemna pogodba – najem poslovnih prostorov – spor majhne vrednosti – ugotovljeno dejansko stanje – sklenitev pogodbe – soglasje volj pogodbenih strank – veljavnost pogodbe – obličnost – neobličnost pogodbe – naknadne spremembe pogodbe – izdaja sodbe brez razpisa naroka – neizvedba naroka
Soglasje volj pogodbenih strank in obličnost (predpisana in pogodbeno dogovorjena) sta dve različni predpostavki za veljavno sklenitev pogodbe. Ugotavljanje volj pogodbenih strank je dejansko vprašanje, zato (ne)obstoja soglasja volj v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati. Ker soglasje volj ni bilo podano, je pravilen zaključek, da dogovor o znižanju najemnine ni bil sklenjen, saj ta predpostavka za njegovo veljavnost dogovora ni izpolnjena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za pritožbo
Izpodbijana sodba je bila vročena pooblaščenki tožnika dne 23. 9. 2014, na pravilnem naslovu. Prvi dan roka za vložitev pritožbe je bil 24. 9. 2014 in se je 15-dnevni pritožbeni rok iztekel v sredo 8. 10. 2014. Pritožba z dne 9. 10. 2014 je bila priporočeno oddana po pošti v četrtek dne 9. 10. 2014, to je po preteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe (343/2 ZPP) in je zato prepozna.
obveznost plačila - nadurno delo - delo preko polnega delovnega časa - evidenca o izrabi delovnega časa
V skladu z 12. členom ZEPDSV delodajalec vodi med drugim tudi evidenco o izrabi delovnega časa. Evidenca o izrabi delovnega časa se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi (prvi odstavek 19. člena ZEPDSV). Ker tožena stranka ni predložila evidence o izrabi delovnega časa, iz dokaznega postopka pa izhaja, da je imel tožnik ob prenehanju delovnega razmerja še neplačane in neizkoriščene ure (v okviru prerazporeditve delovnega časa), je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - invalid III. kategorije
Stranski intervenient je bil v spornem obdobju sposoben za opravljanje del v skladu z odločbo ZPIZ, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil stranski intervenient v spornem obdobju nezmožen za delo zaradi bolezni, ni utemeljen.
Kadar je predmet notarskega zapisa izjava volj strank z vsebino, ki predstavlja več različnih pravnih poslov in iz njih izhaja več različnih obveznosti dolžnika, lahko takšen notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova za prisilno izterjavo vseh teh (sicer poslovnih) obveznosti dolžnika le, če je podano njegovo soglasje za neposredno izvršljivost vseh teh. Glede na naravo takšne obveznosti dolžnika, pa lahko upnik (uspešno) predlaga izvršbo s sredstvi (in na predmete), kot jih za takšno obveznost dopušča ZIZ.
ZSPJS člen 32, 32/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4.
dodatek za izmensko delo - dodatek za delo ponoči - vojak - ruski turnus - čisti denarni zahtevek - sodno varstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik delal v t.i. 12-urnem ruskem turnusu, kar pomeni, da je delo opravljal v izmenskem delovnem času in da je delal ponoči. Štelo je, da je to dokazano na podlagi izpovedi tožnika in izračuna tožene stranke, glede katerega je sodišče zaključilo, da tožena stranka z izračunom, ki ga je sama pripravila, posredno priznava, da je tožnik v spornem obdobju opravljal izmensko delo in mu zato pripada dodatek za izmensko delo in dodatek za nočno delo. Odločitev sodišča prve stopnje je pomanjkljiva, ker se je sodišče zgolj sklicevalo na tožnikovo izpoved in na to, da je tožena stranka posredno potrdila izpoved tožnika s tem, ko je predložila izračun dodatka za izmensko in nočno delo. Tožena stranka pravilno opozarja, da je pripravila svoj izračun dodatka za izmensko delo in dodatka za nočno delo, ker se z izračunom, ki ga je predložil tožnik, ni strinjala in da je z izračunom skušala podkrepiti svoje trditve, da je izračun tožnika napačen, zato izračun ne predstavlja pripoznave zahtevka. Poleg tega sodišče prve stopnje ni obrazložilo svoje odločitve, da naj bi tožnik v spornem obdobju opravljal izmensko delo ter zakaj naj bi bil upravičen do razlike v plačilu dodatka za nočno delo. V tem delu je sodba sodišča prve stopnje neobrazložena, zato jo je pritožbeno sodišče razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Delavec je upravičen do dodatka za izmensko delo, četudi takšno delo ni bilo odrejeno z ukazom načelnika GŠ SV, zadošča že, da je tožnik delo opravljal na podlagi mesečnega razporeda dela, ki je bil objavljen na oglasni deski in podpisan s strani nadrejenega delavca.
absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina izvedenskega mnenja - nasprotje med razlogi in vsebino listin
Ker je sodišče prve stopnje k podanemu mnenju izvedenca dodalo dodatno vsebino, je s tem storilo bistveno kršitev določb ZPP iz 15. točke II. odst. 339.čl. ZPP.
KZ-1 člen 259, 259/1. ZJU člen 123, 123/2, 123/2-1.
disciplinski ukrep - kršitev delovnih obveznosti
Očitek tožene stranke tožnici, da naj bi pri opravljanju uradnih nalog - nadzoru cestnega prometa (akcija promil) v zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti napisala lažni rezultat in ne rezultata, kot naj bi izhajal iz zapisa rezultatov alkotesta, s čimer naj bi izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 259/1 členu KZ- 1 ter s tem ravnanjem storila težjo disciplinsko kršitev po 1. točki drugega odstavka 123. člena ZJU, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obstaja dvom o tehnični brezhibnosti aparata (alkotesta), s katerim so bile opravljene meritve, saj se število navedenih preizkusov alkoholiziranosti po poročilu o opravljeni službi bistveno razlikuje od števila preizkusov po spominu iz aparata. Zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskega organa prve stopnje in organa druge stopnje utemeljen.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu – dokazilo o prijavi na zdravniški pregled – vrnitev v prejšnje stanje – izpolnitveni rok
Glede na to, da se je storilec na kontrolni zdravniški pregled prijavil znotraj roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (2. aprila 2015), rok pa mu je iztekel 10. aprila 2015 ter je iz potrdila zdravstvenega doma že ob prijavi razvidno, da je imel naročen zdravniški pregled 17. aprila 2015, torej po izteku roka, ki so mu ga nato ponovno preložili, pritožbeno sodišče ugotavlja, da storilec na to, kdaj bo lahko zdravniški pregled opravil ni imel nobenega vpliva in je zato šteti, da je bilo s predložitvijo dokazila o prijavi na zdravniški pregled ter naknadno predložitvijo potrdila o opravljenem zdravniškem pregledu zadoščeno zakonski zahtevi. Drugačna razlaga zakonske določbe bi privedla do neenakega obravnavanja storilcev glede pravic (22. člen Ustave), ki jih imajo po izrečenem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, t.j. da predlagajo odložitev izvršitve sankcije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL9983096
ZPP člen 339, 339/2, 454, 454/2.
upravnik – stroški obratovanja in vzdrževanja – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti – izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka – pritožbeni razlogi
Tožeča stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je izdalo sodbo brez obravnave, ko pa tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala, da sodišče razpiše obravnavo.
obstoj delovnega razmerja - visokošolski zavod - podjemna pogodba - elementi delovnega razmerja - pedagoška dejavnost
Tožnik ni navedel delovnega mesta in ni pojasnil delovnega časa, v zvezi s katerim uveljavlja obstoj delovnega razmerja. Z listinskimi dokazi tudi ni dokazal svoje vključitve v organiziran delovni proces tožene stranke in dela po navodilih in pod nadzorom tožene stranke. Ker niso podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1, tožbeni zahtevek na obstoj delovnega razmerja ni utemeljen.
ZVis v 63. členu določa, da lahko visokošolski zavod, če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, sklene pogodbo o delu v skladu z ZVis in zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, vendar ne več kot v obsegu ene tretjine z ZVis določene pedagoške obveznosti in največ za obdobje 10 mesecev v študijskem letu. Ta določba omogoča visokošolskemu zavodu sklenitev pogodbe o delu (podjemne pogodbe) v primeru, ko ne more več skleniti pogodbe o zaposlitvi (vsa sistemizirana delovna mesta so zasedena). Vendar pa ta določba ne daje podlage za transformacijo civilnopravnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3. ZSVarPre člen 12, 12/1, 12/1-15.
oprostitev plačila sodnih taks – dohodek, ki se upošteva – dodatek za pomoč in postrežbo
Dodatek za pomoč in postrežbo se ne všteva v sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, in se ne šteje kot lastni dohodek. Sodišče prve stopnje je napačno interpretiralo določbo 15. točke 12. člena ZSVarPre. Ta res govori, da se v lastni dohodek po tem zakonu štejejo (tudi) sredstva za nego in pomoč, vendar v dohodek osebe, ki skrbi za osebo, ki dobiva ta sredstva.