Delavcu, ki pred prenehanjem veljavne pogodbe o zaposlitvi ne izrabi letnega dopusta, nadomestilo pripada le v primeru, če delavec iz objektivnih razlogov ni mogel izrabiti letnega dopusta do izteka pogodbe o zaposlitvi. Za pravico do nadomestila za neizrabljeni letni dopust je tako bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izkoristi pravico do letnega dopusta, ali je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnik je 30. 7. 2012 prejel obvestilo, da mu bo tožena stranka izdala sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, in sicer po določbah ZUJF, zato od tedaj dalje tožnik ni bil več v negotovosti, ali mu bo delovno razmerje prenehalo ali ne. Tožnik izrabe letnega dopusta v avgustu 2012 ni planiral, niti ni zanj zaprosil, zato je ob upoštevanju, da je 1. 8. 2012 že prejel sklep o prenehanju delovnega razmerja, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da te pravice ni izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnik zato ni upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust, ki ga ni izrabil do prenehanja delovnega razmerja, to je do 13. 9. 2012.
ZPP člen 105a, 105a/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 34.
plačilo sodne takse – fikcija umika tožbe – neprejem plačilnega naloga za plačilo sodne takse – vročilnica – izpodbita domneva o resničnosti vsebine javne listine – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker iz spisa izhaja, da odvetnici tožeče stranke ni bil vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse (v dopolnjeni tožbi tožeča stranka zahteva odmero sodne takse, sodišče poziva odvetnico, naj v roku nadaljnjih 3 dni predloži dokazilo o plačilu sodne takse in odvetnica piše, da ni prejela naloga), je uspelo tožeči stranki dokazati, da to kar piše na vročilnici, ni pravilno.
zahteva za sodno varstvo – dovoljenost pritožbe – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Prekrškovnegi organ v pritožbi ponuja zgolj drugačno dokazno oceno, kot jo je argumentirano sprejelo v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, ko je odločalo o zahtevi za sodno varstvo kršitelja vloženi zoper plačilni nalog prekrškovnega organa. Zato takšna vsebina pritožbe v resnici pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja iz 3. točke 154. člena ZP-1, čeprav se v pritožbi uvodoma navaja, da je podana na podlagi prvega in drugega odstavka 154. člena ZP-1, v nadaljevanju pa zatrjuje bistveno kršitev določb postopka o prekršku na podlagi prvega odstavka 154. člena ZP-1. Iz navedenega razloga pa v obravnavani zahtevi za sodno varstvo glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 pritožba prekrškovnemu organu ni dovoljena.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064710
OZ člen 142, 142/4. ZPP člen 8.
padec s skakalnice – vzročna zveza – predpostavke odškodninske odgovornosti – odgovornost staršev
Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožniku ni uspelo izkazati, da je do padca prišlo na zatrjevani način – v posledici brce prvega toženca. To pa vodi do zaključka neobstoja vzročne zveze med (zatrjevanim) škodnim dogodkom in tožniku nastalo škodo in s tem neobstoja odškodninske odgovornosti prvega toženca, v posledici pa tudi njegovih staršev, druge toženke in tretjega toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075132
OZ člen 662, 663, 663/3. ZPP člen 124, 328, 339, 339/2, 339/2-14.
gradbena pogodba – odgovornost za solidnost gradnje – odprava napak – dolžnost obvestitve in izguba pravic – pravočasnost grajanja napak – prekluzivni rok – popravni sklep – zapisnik o glavni obravnavi – aktivna legitimacija etažnih lastnikov – enotno sosporništvo
Sodna praksa med napake po 662. členu OZ ne šteje le tistih, ki ogrožajo stabilnost gradbe v ožjem smislu, pač pa tudi napake, ki onemogočajo običajno in pričakovano normalno uporabo objekta.
Popravni sklep ni dopusten v primerih poseganja v vsebinske odločitve sodišča in tudi ne dopušča odprave nasprotij med izrekom in obrazložitvijo sodbe.
Šele po izdaji mnenja (ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo) je druga tožena stranka ugovarjala, da M.G. ni sodni izvedenec, ampak le sodni cenilec, zato ne bi smel biti imenovan za izvedenca in njegovo mnenje nima teže izvedenskega mnenja ter se ne more uporabiti kot dokaz. Pritožba z vztrajanjem pri tem stališču (ki mu tudi sodišče prve stopnje ni sledilo) ne more uspeti. Prvič, ker je seznam sodnih izvedencev objavljen na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje in bi na dejstvo, da M.G. ni v seznamu sodnih izvedencev lahko druga tožena stranka opozorila že ob prejemu sklepa o njegovi postavitvi za izvedenca; kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje pa mora stranka, skladno s prvim odstavkom 286. b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je to mogoče. In drugič, drugi odstavek 245. člena ZPP določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. Ker je ta določba le instrukcijska, sodišče lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je M.G. ustrezno strokovno usposobljen (po izobrazbi je inženir gradbeništva, ima opravljen strokovni izpit in pooblastilo za odgovornega vodjo del, odgovornega vodjo gradbišča za zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte, ima večletne izkušnje v gradbeništvu, za sodišča je izdelal preko 40 cenilnih mnenj, pri čemer je šlo za naloge, ki so od njega zahtevali tudi raziskavo stvari), ni pa sporno, da je kot sodni cenilec imenovan, med drugim, za področje gradbeništvo – komunala.
smrt izvršitelja med postopkom - pravna praznina – zamenjava izvršitelja
Ne ZIZ ne Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja nimata izrecnih določb o smrti izvršitelja, ne kakšni so nadaljnji postopki bodisi sodišča bodisi strank ali Zbornice izvršiteljev. Gre za pravno praznino in to napolni sodišče tako, da upošteva predpise, ki urejajo podobne primere. Izvršilno sodišče mora rešiti nastalo situacijo ob smrti izvršitelja, sicer lahko pride do dalj časa trajajočega dejanskega zastoja, ki bi sicer trajal vse dotlej, dokler upniki ne bi izvedeli za smrt izvršitelja in predlagali novega. Sodišče prve stopnje je pravilno primerjalo smrt izvršitelja z razlogi za njegovo razrešitev po (takrat veljavnem) prvem odstavku 287. člena ZIZ. Med razlogi za razrešitev so tudi nekrivdni razlogi, podobno kot smrt.
Uporaba določb je utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, a le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga izvršitelja.
ZJU člen 5, 5/1, 101, 101/4, 101/5. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 32, 32/8. ZDR člen 163, 163/2, 166.
vrnitev sorazmernega dela stroškov izobraževanja - stroški izobraževanja - pogodba o usposabljanju - kršitev pogodbenih obveznosti
V tem individualnem delovnem sporu je tožeča stranka od toženca vtoževala vrnitev sorazmernega dela stroškov izobraževanja na podlagi sklenjene Pogodbe o usposabljanju. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sporno razmerje med tožečo stranko in tožencem nastalo s trenutkom, ko je toženec kršil svojo obveznost, ki jo je s pogodbo o usposabljanju prevzel (zavezo, da bo še dve leti po opravljenem pravniškem državnem izpitu ostal v delovnem razmerju pri tožeči stranki). V primeru predčasnega prenehanja delovnega razmerja po želji oz. krivdi toženca pa je bila v tej pogodbi dogovorjena sankcija povrnitve sorazmernega dela stroškov usposabljanja v roku treh mesecev po nastanku dogodka (torej po datumu predčasnega prenehanja delovnega razmerja). Kršitve pogodbenih obveznosti iz pogodbe o usposabljanju se presojajo glede na zakonske ter podzakonske predpise in glede na pogodbene določbe, ki so bile v veljavi v času nastanka spornega razmerja (torej v času kršitve obveznosti) in ne v času, ko je bila pogodba sklenjena. Ker v času po opravljenem pravniškem državnem izpitu in v času nastanka spornega razmerja ni več veljala zakonska določba petega odstavka 101. člena ZJU (da obveznost ugasne, če delodajalec uradnika v šestih mesecih ne imenuje v naziv oziroma premesti na delovno mesto, za katerega je predpisana izobrazba, ki jo je uradnik pridobil) in ker tudi pogodba o usposabljanju ni vsebovala določb o ugasnitvi obveznosti toženca, je bil toženec dolžan ostati v delovnem razmerju pri tožeči stranki še najmanj dve leti po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker je toženec to svojo obveznost kršil, je dolžan tožeči stranki povrniti sorazmerni del stroškov usposabljanja.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083097
ZD člen 34.
začasne odredbe – dedovanje – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – pogodba o dosmrtnem preživljanju – navidezna pogodba – darilo – vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža – dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek – sklepčnost tožbe
Izpodbojna pravica dediča, ki zahteva nujni delež, ko je prišlo do odsvojitve tega, kar bi sicer spadalo v zapuščino, z darilom, ima podobno naravo kot pravica izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Zunaj teh okvirov pa ostane izpodbijano pravno dejanje v veljavi. Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža je zato oblikovalne in dajatvene narave. Tožba, ki poleg zahtevka za vrnitev darila v zapuščino ne vsebuje tudi oblikovalnega zahtevka, ni sklepčna.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – gradbeni objekt – pojem stavbe – provizorij – kontejner
Četudi je tak objekt (kontejner s platneno streho) vpisan v kataster stavb, to še ne pomeni, da ga mora sodišče s stvarnopravnega vidika presojati kot stavbo. Sodišče namreč ni vezano na dejanske ugotovitve drugih organov iz drugih postopkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081997
OZ člen 62, 311, 631. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 182, 182/3.
podjemna pogodba – pogodba o delu – direktna tožba podizvajalca zoper naročnika – zakonita cesija – rok, določen v mesecih – računanje časa – ugovor litispendence – izpodbojnost plačila podizvajalcu – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – sklep o preizkusu terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – pogojna terjatev – podredni tožbeni zahtevek – stroški postopka – pobot stroškov – stroški stranskega intervenienta
S sklicevanjem na zapadlost tožnikove terjatve do stranskega intervenienta ni mogoče sklepati tudi na dospelost terjatve stranskega intervenienta do tožene stranke. Na dospelost terjatve stranskega intervenienta do tožene stranke ni mogoče sklepati niti iz sklicevanja na izkazanost toženkinega zadrževanja nekaj čez 100.000,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da je navedeni znesek tožena stranka zadrževala na podlagi pogodbe, sklenjene s stranskim intervenientom, po kateri je imela pravico zadržati plačilo zaradi zavarovanja pogodbenih obveznosti do končne primopredaje vseh del oziroma do potrditve končnega obračuna s strani naročnika. Da je bil ta pogoj za sprostitev zadržanih sredstev izpolnjen in je s tem zapadla tudi terjatev stranskega intervenienta do tožene stranke, pa tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazala.
Ker je v sklepu o preizkusu terjatev tožnikova terjatev obravnavana kot pogojna, ni bojazni, da bi tožnik prišel do dvakratnega poplačila svoje terjatve (po sodbi v tem sporu in v stečajnem postopku po sklepu o preizkusu terjatev), ker bo z nastopom razveznega pogoja – to je poplačila tožnikove terjatve po izpodbijani sodbi, terjatev tožeče stranke do stranskega intervenienta prenehala. Zato ni utemeljen niti v pritožbah izpostavljen ugovor litispendence, niti ugovor res iudicata. Plačilo tožene stranke kot naročnika tožeči stranki kot podizvajalcu oziroma sodelavcu podjemnika na podlagi 631. člena OZ tudi ni izpodbojno v stečajnem postopku zoper stranskega intervenienta kot podjemnika.
Plačnik stroškov druge stranke in njenega intervenienta je le stranka postopka, ni pa zavezanec za povrnitev stroškov stranski intervenient. Ker stranski intervenient ni zavezanec za povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke, do pobota njunih stroškov ne more priti. Tak pobot je mogoč le med stroški obeh pravdnih strank.
razlaga oporoke – vsebina oporoke – namen oporočitelja
Z razlago vsebine oporoke ni dopustno dopolnjevati. Ker v oporoki ni zapisa, da zapustnica razpolaga z vsem svojim premoženjem, ali da njena poslednja volja, poleg razpolaganja s premičnim in nepremičnim premoženjem, vključuje tudi razpolaganje z drugimi oblikami premoženja, je pravilna razlaga, da je zapustnica razpolagala s premičnim in nepremičnim premoženjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0064703
SPZ člen 47, 92, 95, 96, 99. ZTLR člen 21.
javna dražba – izvršilni postopek – domik nepremičnine – izročitev nepremičnine – originaren način pridobitve lastninske pravice – uporabnina – vrnitveni zahtevek – vindikacijska tožba – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – gradnja na tujem zemljišču
Naziranje sodišča, ki je sledilo toženi stranki, češ da je toženec z nakupom na dražbi postal lastnik spornih objektov (torej tudi tistih delov, kar leži na sosednjih – tožničinih parcelah), je zmotno. Na podlagi sklepa izvršilnega sodišča je toženec v izvršilnem postopku lahko kupil kvečjemu nepremičnino, ki je grajena preko meje. Takšna gradnja pomeni kršitev lastninske pravice lastnika sosednje nepremičnine. Stvarnopravne posledice gradbenega posega določa 47. člen SPZ. Dokler medsebojna razmerja strank na ta način niso urejena, pa velja, da je tožnica postala z nakupom na javni dražbi ne le lastnica (kmetijskih) zemljišč, pač pa tudi vsega, kar je bilo tedaj na njih – tudi tistih (delov) objektov, ki stojijo na njih. Prodajajo se lahko le parcele, kakor so odmerjene. Izvršilna sodišča lahko prodajajo le posamezne stvari, ne pa njihovih sestavin – objektov – kot delov zemljišča, dokler ti niso ločeni od parcele, kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine.
Že zato, ker je bila s pogodbo izrecno in v korist tožeče stranke spremenjena prav določba o superrabatu, se tožeča stranka na ustaljen način poslovanja po prejšnji pogodbi ne more uspešno sklicevati. Izkazati bi morala, da sta stranki hkrati s sklenitvijo pogodbe ali po njeni sklenitvi pogodbo spremenili tako, da ima tožeča stranka v vsakem primeru pravico do bonitete. Šele v takem primeru bi imela tožeča stranka zahtevek na izplačilo bonitete.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – invalidnina – poškodba roke
Pri določanju odškodnine za duševne bolečine za zmanjšano življenjsko aktivnost se upošteva tudi priznana invalidnina. Sodišče mora po prostem preudarku in po oceni vseh okoliščin primera ugotoviti, v kolikšni meri vpliva priznana invalidnina na višino denarne odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.
vloge v postopku - nepopolna vloga - zadostno število vlog - nepopolna tožba - nezadostno število izvodov tožbe - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe - opozorilo na posledice - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva
Ker gre pri zavrženju za izrazito strogo sankcijo, mora biti zanjo izpolnjen še dodaten pogoj - stranka mora biti opozorjena na to, kako mora ravnati ter na posledico, ki jo bo v zadela v nasprotnem primeru. Ta pogoj je bil uzakonjen zato, da prepreči pretogo procesno ureditev, ki bi sankcionirala običajne življenjske spodrsljaje, pomote ipd. To velja tudi za primer, ko se je postopek začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Sodišče prve stopnje je upravičeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz razloga, ker tožba (tožbeni predlog) ni bila sklepčna, saj tožeča stranka tožbenega zahtevka ni pravilno oblikovala (ni izpodbijala tudi pravnega dejanja oprave gradbenih storitev, s katerimi je tožeča stranka namesto plačila sporne obveznosti do tožene stranke opravila za toženo stranko gradbena dela na njenem dvorišču, kar je omogočilo kasnejše pobotanje in kar je skupaj učinkovalo na zmanjšanje stečajne mase).
Nepravnomočnost sodbe, v zvezi s katero je bila izdana dopolnilna sodba, nima vpliva na pravnomočnost in izvršljivost dopolnilne sodbe. Enako bi namreč veljalo tudi v primeru, če bi bilo o vseh tožbenih zahtevkih odločeno z eno sodno odločbo. Tudi ta bi namreč lahko bila le delno pravnomočna.
Ker je s sodbo ugotovljeno, da je pogodba razdrta, se ni mogoče sklicevati več na načelo sočasnosti izpolnitve. Prvi pogoj za uspešno uveljavljanje ugovora neizpolnitve je namreč ta, da dejansko obstajata vzajemni pogodbeni zavezi, ki ju je treba sočasno izpolniti, vendar ti zaradi razdrtja prodajne pogodbe ne obstajata (več).
ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju – plačilo kupnine za stanovanje – poslovni delež na družbi
Sodišče je ob ugotovitvi, da je bilo plačilo kupnine za predmetno stanovanje dogovorjeno v več obrokih, pravilno ugotavljalo prispevek posameznega zakonca k plačilu kupnine, kot eno izmed okoliščin, ki vpliva na končni delež zakonca na stanovanju kot skupnem premoženju.
pozneje najdeno premoženje – spor o obsegu zapuščine – dodaten sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – vsebina sklepa o dedovanju – ocena vrednosti zapuščine
Višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da pogoj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede vseh v predlogu navedenih premičnin ni izpolnjen, saj med dediči ne obstaja soglasje o lastništvu premičnin, navedenih v predlogu in kasnejših dopolnitvah.