pravica do povračila škode - odškodnina za vojno škodo - druga svetovna vojna - premoženjska vojna škoda - odgovornost države za nesprejem zakona - normativna protipravnost - aktivna legitimacija - izjava o odstopu dednega deleža - odpoved dediščini v korist določenega dediča
Normativna protipravnost je lahko podana tudi v primeru, ko zakonodajni organ opusti izdajo zakona, ki bi ga moral izdati. S tem, ko država ni sprejela zakona, ki bi oškodovancem priznal pravico do povračila premoženjske vojne škode, ni ravnala protipravno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0064707
OZ člen 131, 131/1.
rolanje – rolanje po pešpoti v parku – zlom stegnenice – luknje na poti – manjkajoči asfalt – soprispevek – standard profesionalne skrbnosti – odgovornost lastnika poti – odgovornost upravljalca poti
Asfalt je bil „dotrajan“ in poškodovan, zavarovanka druge toženke je tista, ki bi kot lastnica in upravljalka poti morala organizirati opravljanje rednega vzdrževanja, pot leta ni bila vzdrževana in ne pregledana. Utemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da ravnanje zavarovanke druge toženke pri vzdrževanju in pregledovanju poti ni zadostilo pravnemu standardu profesionalne skrbnosti.
Tožnica se je zavedala, da rola po površini, prvenstveno namenjeni za pešce – sprehajalni poti v parku in ne po površini namenjeni izključno rolanju in podobnim športom. Glede na stanje poti zato ni mogla oziroma ni smela z gotovostjo računati na brezhibnost poti v smislu (popolnoma) varne vožnje z rolerji in bi upoštevaje opisane okoliščine, morala in mogla pričakovati nastanek tovrstne nezgode in storiti vse, da do nastale škodne posledice ne bi prišlo. Ker je za rolanje zavestno izbrala navedeno pešpot, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je s tem dolžna tudi sama delno prevzeti riziko, ki se mu je izpostavila. Tudi ona je namreč opustila dolžnostno ravnanje (ob stanju poti storiti vse, da do škodne posledice ne bi prišlo). Po mnenju pritožbenega sodišča za škodni dogodek in tožnici nastalo škodo pravdni stranki odgovarjata v enakih deležih, vsaka torej do 50 %.
razmerja med starši in otroki – zvišanje preživnine – bistveno spremenjene razmere
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo vrsto sprememb na strani tožnice, toženca in tožničine matere, pa vseeno zaključilo, da do bistvene spremembe razmer ni prišlo. Tak zaključek bi bil mogoč, če bi se razmere glede vseh treh pravno pomembnih okoliščin iz 129. člena ZZZDR (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta) spremenile tako, da bi vrednotno ravnotežje kljub spremembam ostalo enako kot prej. Tega pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
Tudi če bi bil pred škodnim dogodkom masten (in ne le moker) madež na stopnišču stanovanjskega bloka, je pretirana zahteva tožnika, da bi morale biti stopnice vedno in v vsakem trenutku dneva očiščene in brez madežev. Takšna zahteva ni življenjska in je očitno nerazumna. Da pa bi zavarovanec toženke sicer opustil dolžno čiščenje, tožnik ni navajal, (npr. da ne bi čistil dovolj dobro oziroma dovolj pogosto; da je bil opozorjen, pa ni počistil, ipd.). V vsakem primeru mora tožnik precizirati, česa naj toženec ne bi storil. Dejstvo, da je na stopnišču stanovanjskega bloka, ki ga uporablja več stanovalcev, mogoče pričakovati mokre ali mastne madeže, ne zadostuje za odškodninsko odgovornost. Pri hoji po stopnicah ob običajni previdnosti se je padcu na madežu vsekakor mogoče izogniti. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da tožnik pri hoji po stopnicah očitno ni bil dovolj pazljiv ali pa je šlo za nesrečno naključje, za katero tožena stranka ne odgovarja.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083117
URS člen 34, 39. OZ člen 179. ZPP člen 286b, 339, 339/1.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – župan – pravica do osebnega dostojanstva – svoboda izražanja – spletni komentarji – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – žaljivost
Toženec je s spletnima komentarjema, v katerih je tožnika primerjal s Hitlerjem, navajal, da bo položnice „požrl v svojem smrdljivem gobcu“, ter podal označbo „banda pokvarjena“, presegel meje ustavno zajamčene svobode izražanja in nedopustno posegel v čast in dobro ime tožnika.
Sodišče prve stopnje je nadalje ob tehtanju toženčeve pravice do svobode izražanja in tožnikove pravice do osebnega dostojanstva presodilo vse zatrjevane in hkrati izkazane relevantne okoliščine primera, pri tem pa upoštevalo tako objektivna kot subjektivna merila žaljivosti. V zvezi s tem je izrecno poudarilo, da se je bil dolžan tožnik (ki je bil v času objave spornih komentarjev župan) glede na svojo funkcijo oziroma kot javna oseba sprijazniti z resno in ostro kritiko svojega ravnanja (četudi se z njo ne bi strinjal). Pravilno pa je opozorilo tudi, s čim so bile meje takšne (dopustne) kritike v konkretnem primeru s strani toženca (očitno) prekoračene.
Okoliščina, da je nezadovoljstvo z delom župana izražala velika večina lokalnega prebivalstva in da je bil toženec samo eden od nezadovoljnih občanov, njegovega konkretnega protipravnega ravnanja v ničemer ne upravičuje. Nezadovoljstvo je moč izražati tudi na dopusten način.
SPZ člen 118, 118/2. SZ-1 člen 2, 2/5. OZ člen 70, 130, 130/1, 271, 271/2, 274, 275, 344, 347, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6, 365, 381, 421, 421/1.
upravnik – stroški upravljanja in obratovanja – zastaranje terjatev upravnika poslovne stavbe – občasne terjatve – zastaralni rok – izenačitev pravnega položaja – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – subrogacija po zakonu – pravni interes – cesija – cessio legis – prehod terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – zakonske zamudne obresti – procesne obresti
Posledica pravila, da se položaj dolžnika zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, je, da na tek zastaralnega roka ne vpliva okoliščina, da je izpolnitelj upniku morebiti izpolnil z nekajmesečno zamudo. Sicer bi s tem prihajalo do podaljševanja zastaralnega roka v breme etažnih lastnikov, kar pa ni dopustno. Morebitna kasnejša izpolnitev ima tako posledice le na prehod pravic na izpolnitelja, ne pa na zastaralni rok, ki je dotlej že potekel. Zato je pravno nepomembno, ali je tožeča stranka (upravnik) toženi stranki (etažnemu lastniku) mesečne razdelilnike pošiljala redno. Prav tako je nepomembno, kdaj je tožeča stranka s strani tretjega izstavljeni račun dejansko plačala. Terjatev tretjega (dobavitelja) je namreč nastala s tem, ko je ta dobavil blago ali opravil storitve za nepremičnino (električno energijo, vodo, ipd.) in takrat začne teči tudi zastaranje, upravnik pa z izpolnitvijo le vstopi v pravni položaj svojega prednika - etažnega lastnika.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0060798
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – neupravičena pridobitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker prisojeni znesek nadomestila za uporabo avtorske glasbe ni predmet obdavčitve z DDV, ni tožnica upravičena v tem oziru tožencu ničesar „zaračunati.“ Prav tako pa je brezpredmetna obširna pritožbena razlaga, kakšne vrste davek je DDV, kakšen je sistema obračuna DDV v Sloveniji (in po svetu), kakor tudi dejstvo, da je tožnica sicer (kar se tiče transakcij, ki v skladu z določbami ZDDV-1 so obdavčljive) zavezanka za plačilo tega davka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075132
OZ člen 662, 663, 663/3. ZPP člen 124, 328, 339, 339/2, 339/2-14.
gradbena pogodba – odgovornost za solidnost gradnje – odprava napak – dolžnost obvestitve in izguba pravic – pravočasnost grajanja napak – prekluzivni rok – popravni sklep – zapisnik o glavni obravnavi – aktivna legitimacija etažnih lastnikov – enotno sosporništvo
Sodna praksa med napake po 662. členu OZ ne šteje le tistih, ki ogrožajo stabilnost gradbe v ožjem smislu, pač pa tudi napake, ki onemogočajo običajno in pričakovano normalno uporabo objekta.
Popravni sklep ni dopusten v primerih poseganja v vsebinske odločitve sodišča in tudi ne dopušča odprave nasprotij med izrekom in obrazložitvijo sodbe.
ZVPSBNO člen 20, 20/6, 21 člen. ZPP člen 25, 25/1, 32.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – uveljavljanje premoženjske škode po ZVPSBNO
Ker ZVPSBNO kot specialni predpis ne določa posebnih pravil o stvarni pristojnosti za zahtevke za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se stvarna pristojnost določi glede na splošna pravila ZPP o stvarni pristojnosti.
STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070877
ZTLR člen 25. ZD člen 32, 103, 104, 104/2. ZZZDR člen 124, 124/1. ZPP člen 7, 216, 337, 337/1. ZOdvT člen 36.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem svetu – dogovor o gradnji – dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji – dolžnost otrok preživljati starše – uporaba prostega preudarka – neveljavna dedna pogodba – obseg zapuščine – izločitev v korist potomcev – sklepčnost izločitvenega zahtevka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev razpravnega načela – uporaba prostega preudarka – stroški postopka – izplačilo odvetniške nagrade iz državnega proračuna
Za pridobitev lastninske pravice zgolj materino soglasje za gradnjo in realizacija dovoljene gradnje za pridobitev tožničine lastninske pravice nista zadoščala, temveč bi zapustnica morala soglašati tudi s prenosom lastninske pravice na tožnico.
Posamična vlaganja v smislu gradnje na tujem zemljišču ne opravičujejo izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD. Bistveno je, da je prispevek k povečanju premoženja nastal kot rezultat skupnega delovanja zapustnice in tožnice v okviru pridobitne skupnosti med njima.
Toženka ni predložila opravičila za izostanek z naroka na predpisanem obrazcu, kot to zahteva 2. odstavek 115. člena ZPP. V takšnem primeru sodišče ni dolžno pozivati stranke k predložitvi ustreznega pooblastila, temveč obravnavo opravi, strankina odsotnost pa šteje kot neupravičena.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060797
OZ člen 50, 87. ZPP člen 81, 286, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
pogodba o preužitku – navidezna pogodba – dokazna ocena – sposobnost biti stranka – smrt stranke med postopkom – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odpravljiva pomanjkljivost – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Po ugotovitvi, da je bil razlog sklenitve pogodbe pomagati tožnici pri reševanju spora z najemniki in ne prenos lastninske pravice v zameno za zagotovitev določenih dajatev in storitev v korist preužitkarja, je pravilen zaključek sodbe o navideznosti in posledični ničnosti pogodbe.
Ker se sodba glasi na umrlo osebo, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker je za odpravo te pomanjkljivosti pristojno sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
najemna pogodba - višina najemnine - stroški z uporabo poslovnega prostora - obratovalni stroški - dogovor o spremembi višine najemnine - oderuška pogodba
Da bi tožena stranka uspela z ugovorom oderuštva, bi morala zatrjevati in izkazati tako subjektivni element (stisko, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost, …), kot tudi očitno nesorazmerje med višino najemnine in tistim, kar je zanjo prejela. Samo njeno zatrjevanje, da poslovni prostor nima dobre lokacije, da v njem ni vode, sanitarij in odštevalnih števcev, da najemnina presega za več kot 50 % najemnino primerljivega poslovnega prostora, in da je najemnina v določenih mesecih predstavljala več kot 30 % vseh prihodkov tožene stranke, ne zadošča.
delni umik tožbe – privolitev tožene stranke – stroški postopka – uspeh strank v pravdi – vročanje – pogodba o finančnem leasingu – kršitev pogodbe – odstop od pogodbe – vročanje pošiljk – pravočasnost trditev
Privolitev v delni umik tožbe je upoštevna, čeprav je tožena stranka pred tem umiku nasprotovala (2. odstavek 288. člena ZPP).
Uspeh stranke v pravdi se ugotavlja glede na višino tožbenega zahtevka ob odločanju o njem. Morebitne stroške zaradi delnega umika tožbe in posledično temu delne ustavitve postopka je treba zahtevati izrecno (2. odstavek 154. člena in 2. odstavek 158. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064743
OZ člen 179, 182, 943. ZPP člen 7, 7/1, 212, 180, 180/3. ZOdvT tarifna številka 6003. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na poledenelih tleh - prelom pogačice - udarnina in odrgnina kolena - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - zamuda zavarovalnice - tek zamudnih obresti - stroški postopka - kilometrina
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da toženkin zavarovanec, ki ni storil ničesar za preprečitev poledenelosti in posledične spolzkosti pohodne površine, ki je vodila do prostorov, kjer je opravljal dejavnost in kamor je nanašalo vodo iz avtopralnice, ki je v zimskem času zmrzovala, ni ravnal z dolžno skrbnostjo.
Določba petega odstavka 123. člena ZP-1 med drugim predpisuje, da če je hramba zaseženega predmeta zvezana s prevelikimi stroški, odredi sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, da se tak predmet proda. Navedena zakonska določba sicer predpisuje, da se v teh okoliščinah takšen predmet proda, vendar pritožbeno sodišče to zakonsko določbo ocenjuje po njenem namenu, to je, da se čim hitreje eliminirajo stroški hrambe predmeta, ki so očitno nesorazmerni, ta nesorazmernost pa je tem bolj očitna, kolikor je predmet manjše vrednosti, prav slednja okoliščina pa praviloma prodajo takšnega predmeta minimalne oziroma majhne vrednosti onemogoča ter bi bilo povsem neracionalno glede na namen zakonodajalca navedeno zakonsko določbo zaradi tega tolmačiti tako, da gre za eliminacijo navedenih stroškov hrambe predmeta zgolj z njegovo prodajo in ne tudi uničenjem.
smrt izvršitelja med postopkom - pravna praznina – zamenjava izvršitelja
Ne ZIZ ne Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja nimata izrecnih določb o smrti izvršitelja, ne kakšni so nadaljnji postopki bodisi sodišča bodisi strank ali Zbornice izvršiteljev. Gre za pravno praznino in to napolni sodišče tako, da upošteva predpise, ki urejajo podobne primere. Izvršilno sodišče mora rešiti nastalo situacijo ob smrti izvršitelja, sicer lahko pride do dalj časa trajajočega dejanskega zastoja, ki bi sicer trajal vse dotlej, dokler upniki ne bi izvedeli za smrt izvršitelja in predlagali novega. Sodišče prve stopnje je pravilno primerjalo smrt izvršitelja z razlogi za njegovo razrešitev po (takrat veljavnem) prvem odstavku 287. člena ZIZ. Med razlogi za razrešitev so tudi nekrivdni razlogi, podobno kot smrt.
Uporaba določb je utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, a le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga izvršitelja.
dokaz z izvedencem – predmet dokazovanja z izvedencem – strokovno znanje
Predmet dokazovanja z izvedencem je strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga in posredno konkretna dejstva, katerih ugotavljanje terja posebno strokovno znanje.
OZ člen 131, 131/1, 168, 168/1, 168/3, 174, 174/1, 179, 179/1. ZPP člen 8, 243, 247.
odškodninska odgovornost – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – povrnitev premoženjske škode – odškodnina za strah – primarni strah – sekundarni strah – skaženost – zmanjšanje življenjske aktivnosti – predhodne zdravstvene težave – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – dokazovanje z izvedenci – povrnitev stroškov zdravljenja – priporočene zdravstvene storitve – izgubljeni dobiček – pomoč tretje osebe
Prvi tožnik je bil pri drugem tožniku zaposlen. Od drugega tožnika je lahko zahteval plačilo plače. Če drugi tožnik prvemu tožniku ni plačeval plače, bi lahko prvi tožnik od drugega tožnika zahteval plačo. Če je kljub zahtevku ni prejemal, je bil drugi tožnik tisti, ki je kršil svoje pogodbene obveznosti. Za takšno kršitev pa povzročitelj prometne nesreče in zavarovalnica ne moreta biti odgovorna.
Razlog za postavitev začasnega zastopnika ni bila toženčeva ne-seznanjenost z obstojem predmetnega postopka, ampak dejstvo, da nima znanega bivališča, zaradi česar ga sodišče prve stopnje ne more ne vabiti niti mu pošiljati kakršnihkoli pisanj. Posledično pa je onemogočeno tudi njegovo nastopanje v postopku.
Za odločitev o stroških priglašenih v pritožbi, ki so v celoti stroški začasnega zastopnika (in ki jih je, ne glede na svoj uspeh v pravdi, v razmerju do začasnega zastopnika dolžna nositi tožeča stranka), je pristojno sodišče prve stopnje.