ZJU člen 5, 5/1, 101, 101/4, 101/5. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 32, 32/8. ZDR člen 163, 163/2, 166.
vrnitev sorazmernega dela stroškov izobraževanja - stroški izobraževanja - pogodba o usposabljanju - kršitev pogodbenih obveznosti
V tem individualnem delovnem sporu je tožeča stranka od toženca vtoževala vrnitev sorazmernega dela stroškov izobraževanja na podlagi sklenjene Pogodbe o usposabljanju. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sporno razmerje med tožečo stranko in tožencem nastalo s trenutkom, ko je toženec kršil svojo obveznost, ki jo je s pogodbo o usposabljanju prevzel (zavezo, da bo še dve leti po opravljenem pravniškem državnem izpitu ostal v delovnem razmerju pri tožeči stranki). V primeru predčasnega prenehanja delovnega razmerja po želji oz. krivdi toženca pa je bila v tej pogodbi dogovorjena sankcija povrnitve sorazmernega dela stroškov usposabljanja v roku treh mesecev po nastanku dogodka (torej po datumu predčasnega prenehanja delovnega razmerja). Kršitve pogodbenih obveznosti iz pogodbe o usposabljanju se presojajo glede na zakonske ter podzakonske predpise in glede na pogodbene določbe, ki so bile v veljavi v času nastanka spornega razmerja (torej v času kršitve obveznosti) in ne v času, ko je bila pogodba sklenjena. Ker v času po opravljenem pravniškem državnem izpitu in v času nastanka spornega razmerja ni več veljala zakonska določba petega odstavka 101. člena ZJU (da obveznost ugasne, če delodajalec uradnika v šestih mesecih ne imenuje v naziv oziroma premesti na delovno mesto, za katerega je predpisana izobrazba, ki jo je uradnik pridobil) in ker tudi pogodba o usposabljanju ni vsebovala določb o ugasnitvi obveznosti toženca, je bil toženec dolžan ostati v delovnem razmerju pri tožeči stranki še najmanj dve leti po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker je toženec to svojo obveznost kršil, je dolžan tožeči stranki povrniti sorazmerni del stroškov usposabljanja.
Zavezovalni pravni posel ni zgolj predpostavka za ustanovitev stvarne pravice/obveznosti, temveč predstavlja samostojno obligacijsko zavezo, za katero je značilno, da bo, tako v primeru, če pride do prenosa lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini, kot tudi v primeru, če kasneje na podlagi zavezovalnega pravnega posla ne pride do ustanovitve stvarne pravice, dolžnik še naprej (osebno) zavezan k izpolnitvi dolžnega ravnanja, upnik pa upravičen zahtevati izpolnitev do dolžnika.
Za priposestvovanje služnosti dejstvo njene koristnosti (potrebnosti) ni pomembno. Razen tega je treba prenehanje služnosti, če je postala nekoristna, uveljavljati z ustreznim zahtevkom v pravdi (zgolj ugovor pri tem ne zadošča).
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083097
ZD člen 34.
začasne odredbe – dedovanje – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – pogodba o dosmrtnem preživljanju – navidezna pogodba – darilo – vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža – dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek – sklepčnost tožbe
Izpodbojna pravica dediča, ki zahteva nujni delež, ko je prišlo do odsvojitve tega, kar bi sicer spadalo v zapuščino, z darilom, ima podobno naravo kot pravica izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Zunaj teh okvirov pa ostane izpodbijano pravno dejanje v veljavi. Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža je zato oblikovalne in dajatvene narave. Tožba, ki poleg zahtevka za vrnitev darila v zapuščino ne vsebuje tudi oblikovalnega zahtevka, ni sklepčna.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014154
ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Tožnik se je poškodoval na delu. Ko je varoval gradbišče trgovine, sta ga napadla in pretepla neznanca. Tožnik ni bil ustrezno usposobljen za naloge varovanja gradbišča, gradbišče ni bilo ustrezno tehnično zavarovano, tožena stranka ni izvajala nadzora nad tožnikovim delom in varnega dela ni organizirala tako, da bi obhode upravljala dva usposobljena varnostnika niti ni zagotovila videonadzora. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo.
služnost hoje in vožnje – stvarna služnost – priposestvovanje – prenehanje stvarne služnosti – pritožbena novota – dokaz z izvedencem
Na izvedenca se je neumestno sklicevati, ker se v tej pravdi ugotavlja dejanska uporaba obravnavane poti v času, potrebnem za priposestvovanje. Irelevantno je, če izvedenec ugotovi možnost uporabe poti kljub postavljenemu koritu, ker je relevantno le, kako se je ta del poti dejansko uporabljal pred postavitvijo korita.
Razlog za postavitev začasnega zastopnika ni bila toženčeva ne-seznanjenost z obstojem predmetnega postopka, ampak dejstvo, da nima znanega bivališča, zaradi česar ga sodišče prve stopnje ne more ne vabiti niti mu pošiljati kakršnihkoli pisanj. Posledično pa je onemogočeno tudi njegovo nastopanje v postopku.
Za odločitev o stroških priglašenih v pritožbi, ki so v celoti stroški začasnega zastopnika (in ki jih je, ne glede na svoj uspeh v pravdi, v razmerju do začasnega zastopnika dolžna nositi tožeča stranka), je pristojno sodišče prve stopnje.
Toženka ni predložila opravičila za izostanek z naroka na predpisanem obrazcu, kot to zahteva 2. odstavek 115. člena ZPP. V takšnem primeru sodišče ni dolžno pozivati stranke k predložitvi ustreznega pooblastila, temveč obravnavo opravi, strankina odsotnost pa šteje kot neupravičena.
dedovanje na podlagi oporoke – dedovanje zaščitene kmetije – nujni dedič – nujni delež – cenitev gozdnih zemljišč
Pritožbeni zahtevi, da bi bilo cenitev gozdne parcele treba opraviti v času pred njenim izkoriščanjem s strani M. S., torej za časa materinega življenja, ni mogoče slediti, saj je relevantno njeno stanje v času, ko je prešla na dediča, torej na dan zapustničine smrti.
povrnitev škode - regresni zahtevek - solidarni dolžniki - regres plačnika - odgovornostna zavarovalnica - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - napačna uporaba materialnega prava
Tožeča stranka je oškodovanki odškodnino izplačala kot odgovornostna zavarovalnica svojega zavarovanca. V takem primeru je začetek zastaralnega roka vezan na trenutek, ko je zavarovalnica pridobila pravico, da terja plačilo regresa. Ta trenutek pa je nastopil šele z izplačilom odškodnine oškodovancu.
DRUŽINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064702
ZZZDR člen 65. ZMZPP člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/1-3. ZPP člen 82, 82/1, 82/1-5.
razveza zakonske zveze – vročanje pisanj – začasni zastopnik – čustvena odtujitev – nevzdržnost zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je toženki postavilo začasnega zastopnika (5. točka 1. odstavka 82. člena ZPP). S tem ji je bila vzpostavljena tudi možnost izjavljanja pred sodiščem. Pravica do izjavljanja pred sodiščem preko začasnega zastopnika je lahko okrnjena, kar pa ne velja glede na naravo konkretne zadeve. Tudi toženkino osebno sodelovanje v postopku in njeno nestrinjanje z razvezo zakonske zveze, glede na ugotovljene okoliščine, ne bi moglo povzročiti zavrnitve tožbenega zahtevka.
Sodišče prve stopnje je upravičeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz razloga, ker tožba (tožbeni predlog) ni bila sklepčna, saj tožeča stranka tožbenega zahtevka ni pravilno oblikovala (ni izpodbijala tudi pravnega dejanja oprave gradbenih storitev, s katerimi je tožeča stranka namesto plačila sporne obveznosti do tožene stranke opravila za toženo stranko gradbena dela na njenem dvorišču, kar je omogočilo kasnejše pobotanje in kar je skupaj učinkovalo na zmanjšanje stečajne mase).
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082561
OZ člen 154, 179, 182, 371, 372. ZOZP člen 19, 20a. ZPP člen 216, 254.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - povrnitev škode - pravična denarna odškodnina - popolna odškodnina - invalidnina - poškodbe hrbtenice in reber - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - skaženost - compensatio lucri cum damno - upoštevanje invalidnine pri odmeri pravične denarne odškodnine - kapitalizacija invalidnine - denarne obveznosti - načelo monetarnega nominalizma - valorizacija denarnih obveznosti - valorizacija akontacije odškodnine - premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja - izgubljeni zaslužek - tuja nega in pomoč - pomoč družinskih članov - dokazovanje škode - dokaz s sodnim izvedencem - postavitev novega izvedenca - metodološka dokazna ocena - tek zamudnih obresti
Metoda in odločitev nižjega sodišča, ki je ugotavljalo pravično denarno odškodnino, nato pa vso invalidnino kapitaliziralo, sta zmotni. Upoštevaje tožnikovo odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti in invalidnino, katero je sicer pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je treba odšteti iz naslova že prejetih zneskov in bodočih zneskov, največ 6.000,00 EUR. Zmotno meni pritožba, da se v primerljivi sodni praksi v podatkovni bazi NEGM skrivajo že vštete invalidnine, ko gre za primerljive odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. V vsakem primeru iz objavljene sodne prakse, je moč ugotoviti, kdaj je sodišče upoštevalo invalidnino, kdaj pa tožniki niso prejemali teh dohodkov oziroma tožene stranke niso podale ustreznega ugovora.
Tožena stranka ni niti zatrjevala, še manj pa dokazala, da bi od tožeče stranke kadarkoli zahtevala izpolnitev pogodbenih obveznosti pod pogoji iz 6. točke pogodbe, s čimer bi izkazala, da je tudi sama smatrala, da pogodba zavezuje obe pogodbeni stranki. Prav tako ni nikoli zatrjevala, da je sama izpolnila svoj del pogodbene obveznosti, to je, da je izdelala jadrnico s pogodbeno dogovorjenimi karakteristikami, ki naj bi jo izročila tožeči stranki kot kupcu. Pravdni stranki sta se namreč dogovorili, da bo tožena stranka po vsaki zaključeni fazi izdelave izstavila račun tožeči stranki (točka 6.2 pogodbe). Očitno je torej, da pravdni stranki v navedenih okoliščinah, ko tožeča stranka ni plačala prvega obroka v višini 50.000,00 EUR v znak potrditve naročila, nista razumeli, da je pogodba stopila v veljavo in da so s tem nastopile izpolnitvene dolžnosti obeh pogodbenih strank.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - TUJCI
VSL0063150
ZLNDL člen 1, 1/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZFPPIPP člen 22, 300, 300/2, 310, 310/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZTLR člen 29, 72, 72/1. SPZ člen 43, 43/2.
stečajni postopek - izločitvena pravica - pogoji za priposestvovanje - tujci - tuja pravna oseba - lastninjenje - družbena lastnina - sprememba zakonodaje - MSVN
Stečajni dolžnik ima pasivno procesno in materialnopravno legitimacijo v pravdi na ugotovitev (ne)obstoja izločitvene pravice le, če je ta izločitveno pravico prerekal, sicer pa ne.
ZLNDL ne velja za tuje fizične in pravne osebe. V konkretnem primeru se uporablja UZITUL, zato bi morala tožeča stranka dokazati, da je do njegove uveljavitve dne 26. 6. 1991 že potekla desetletna priposestovalna doba. Od tega trenutka dalje pa tujci v Republiki Sloveniji niso mogli pridobiti lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
Na dan 31. 12. 1990 je imela pritožnica na spornih nepremičninah le pravico uporabe, ne pa lastninske pravice, ki bi jo pred tem pridobila na pravnoposlovni podlagi ali s priposestvovanjem To pomeni, da razen pravice uporabe na nepremičnini ni imela nobene pravice, ki bi ji jo lahko in bi jo morala priznati Republika Slovenija na podlagi določb MSVN in njegovih prilog.
SODNI REGISTER - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004082
ZPP člen 199. ZNP člen 19, 20, 37. ZSReg člen 17, 19.
udeleženec v nepravdnem postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - intervencija
V nepravdnih postopkih potrebe po intervenciji ni, ker se po 19. členu ZNP status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Tako se lahko poleg formalnih udeležencev, to je predlagatelja postopka in osebe, proti kateri je predlog vložen (v obravnavani zadevi subjekt vpisa), nepravdnega postopka udeležujejo tudi tako imenovani materialni udeleženci, čeprav do tedaj v postopku formalno niso sodelovali kot predlagatelji. To pa pomeni, da bi moralo sodišče prijavo intervencije pritožnice obravnavati kot prijavo udeležbe v nepravdnem postopku in zato presojati, ali je pritožnica izkazala pravni interes za udeležbo v njem.
stroški pravdnega postopka – povračilo stroškov pravdnega postopka – načelo uspeha – načelo potrebnosti – potrebnost stroškov – odmera stroškov – nagrada za postopek
Prvostopenjsko sodišče je priglašeno nagrado za postopek priznalo le v znesku 10 % v odvetniški tarifi določene nagrade in kot nosilni razlog za zmanjšanje nagrade navedlo ugotovitev, da je tožena stranka v predmetnem postopku vložila identičen odgovor na tožbo (ter prvo in drugo pripravljalno vlogo) kot v drugem postopku. Vendar če je nagrada odvetniku predpisana s tarifo, se le-ta odmeri po tarifi in kriterijih iz tarife in ne po poljubnih kriterijih. Gre za dva ločena postopka, v katerih tožnika nista identična, sodišče pa o povrnitvi stroškov odloča v vsakem postopku posebej, upoštevaje pri tem le kriterij potrebnosti teh stroškov za vsako konkretno pravdo. Čim je prvostopenjsko sodišče presodilo strošek nagrade pooblaščencu tožene stranke za postopek kot potrebnega za pravdo, je bilo dolžno le-to odmeriti in glede na uspeh tožene stranke skladno s tar. št. 3100 ZOdvT tudi priznati toženi stranki po navedeni tar. št. predpisano nagrado v celotnem obsegu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083091
OZ člen 39, 40, 50, 86, 564. ZD člen 55. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
pogodba o preužitku – navidezna pogodba – darilo – nedopusten nagib – aleatorna pogodba – ničnost – prikrajšanje nujnega deleža – očitno nesorazmerje dajatev – zahtevek za vrnitev darila – vračunanje daril v dedni delež (kolacija) – običajna manjša darila
Ker obračunski pristop v primeru pogodbe o preužitku ne pride v poštev in ker se s tožbo ne zahteva razveza pogodbe zaradi njenega neizpolnjevanja, v tej pravdi ni odločilno vprašanje, katere pogodbene obveznosti točno in v kakšni vrednosti je prva toženka po sklenitvi sporne pogodbe pa do smrti zapustnika izpolnjevala. Neizpolnjevanje prevzetih obveznosti s strani prve toženke po sklenitvi sporne pogodbe bi sicer lahko kazalo na darilni namen pogodbenikov v fazi sklenitve sporne pogodbe. Vendar pa je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je prva toženka (vsaj določene) obveznosti po pogodbi izpolnjevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064743
OZ člen 179, 182, 943. ZPP člen 7, 7/1, 212, 180, 180/3. ZOdvT tarifna številka 6003. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na poledenelih tleh - prelom pogačice - udarnina in odrgnina kolena - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - zamuda zavarovalnice - tek zamudnih obresti - stroški postopka - kilometrina
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da toženkin zavarovanec, ki ni storil ničesar za preprečitev poledenelosti in posledične spolzkosti pohodne površine, ki je vodila do prostorov, kjer je opravljal dejavnost in kamor je nanašalo vodo iz avtopralnice, ki je v zimskem času zmrzovala, ni ravnal z dolžno skrbnostjo.