STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - TUJCI
VSL0063150
ZLNDL člen 1, 1/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZFPPIPP člen 22, 300, 300/2, 310, 310/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZTLR člen 29, 72, 72/1. SPZ člen 43, 43/2.
stečajni postopek - izločitvena pravica - pogoji za priposestvovanje - tujci - tuja pravna oseba - lastninjenje - družbena lastnina - sprememba zakonodaje - MSVN
Stečajni dolžnik ima pasivno procesno in materialnopravno legitimacijo v pravdi na ugotovitev (ne)obstoja izločitvene pravice le, če je ta izločitveno pravico prerekal, sicer pa ne.
ZLNDL ne velja za tuje fizične in pravne osebe. V konkretnem primeru se uporablja UZITUL, zato bi morala tožeča stranka dokazati, da je do njegove uveljavitve dne 26. 6. 1991 že potekla desetletna priposestovalna doba. Od tega trenutka dalje pa tujci v Republiki Sloveniji niso mogli pridobiti lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
Na dan 31. 12. 1990 je imela pritožnica na spornih nepremičninah le pravico uporabe, ne pa lastninske pravice, ki bi jo pred tem pridobila na pravnoposlovni podlagi ali s priposestvovanjem To pomeni, da razen pravice uporabe na nepremičnini ni imela nobene pravice, ki bi ji jo lahko in bi jo morala priznati Republika Slovenija na podlagi določb MSVN in njegovih prilog.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081997
OZ člen 62, 311, 631. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 182, 182/3.
podjemna pogodba – pogodba o delu – direktna tožba podizvajalca zoper naročnika – zakonita cesija – rok, določen v mesecih – računanje časa – ugovor litispendence – izpodbojnost plačila podizvajalcu – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – sklep o preizkusu terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – pogojna terjatev – podredni tožbeni zahtevek – stroški postopka – pobot stroškov – stroški stranskega intervenienta
S sklicevanjem na zapadlost tožnikove terjatve do stranskega intervenienta ni mogoče sklepati tudi na dospelost terjatve stranskega intervenienta do tožene stranke. Na dospelost terjatve stranskega intervenienta do tožene stranke ni mogoče sklepati niti iz sklicevanja na izkazanost toženkinega zadrževanja nekaj čez 100.000,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da je navedeni znesek tožena stranka zadrževala na podlagi pogodbe, sklenjene s stranskim intervenientom, po kateri je imela pravico zadržati plačilo zaradi zavarovanja pogodbenih obveznosti do končne primopredaje vseh del oziroma do potrditve končnega obračuna s strani naročnika. Da je bil ta pogoj za sprostitev zadržanih sredstev izpolnjen in je s tem zapadla tudi terjatev stranskega intervenienta do tožene stranke, pa tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazala.
Ker je v sklepu o preizkusu terjatev tožnikova terjatev obravnavana kot pogojna, ni bojazni, da bi tožnik prišel do dvakratnega poplačila svoje terjatve (po sodbi v tem sporu in v stečajnem postopku po sklepu o preizkusu terjatev), ker bo z nastopom razveznega pogoja – to je poplačila tožnikove terjatve po izpodbijani sodbi, terjatev tožeče stranke do stranskega intervenienta prenehala. Zato ni utemeljen niti v pritožbah izpostavljen ugovor litispendence, niti ugovor res iudicata. Plačilo tožene stranke kot naročnika tožeči stranki kot podizvajalcu oziroma sodelavcu podjemnika na podlagi 631. člena OZ tudi ni izpodbojno v stečajnem postopku zoper stranskega intervenienta kot podjemnika.
Plačnik stroškov druge stranke in njenega intervenienta je le stranka postopka, ni pa zavezanec za povrnitev stroškov stranski intervenient. Ker stranski intervenient ni zavezanec za povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke, do pobota njunih stroškov ne more priti. Tak pobot je mogoč le med stroški obeh pravdnih strank.
Pravdno sodišče ni vezano na ugotovitve kazenskega sodišča, ki obravnava isti dogodek, glede okoliščin, ki ne predstavljajo podlage za izdajo obsodilne sodbe.
Trditve tožnika, da toženca ni napadel, temveč je bil izzvan in napaden sam, predstavljajo zadostno trditveno podlago, da sodišče njegovo ravnanje presoja tudi v luči silobrana.
tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pravni interes za ugotovitveno tožbo - sklepčnost tožbe
Če je s posebnimi predpisi določeno,da se sme vložiti ugotovitvena tožba, tožeči stranki ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa. V konkretnem primeru je ZFPPIPP takšen predpis, ki tožeči stranki daje pravico do vložitve ugotovitvene tožbe, ker ji je bila v stečajnem postopku prerekana izločitvena pravica, ne da bi posebej utemeljevala svoj pravni interes, saj ima v takšnem primeru pravico vložiti tožbo, ki jo zakon sam opredeli kot ugotovitveno tožbo.
Toda privilegij neutemeljevanja pravnega interesa mora vlagatelj vseeno upravičiti tako, da predloži napotitveni sklep stečajnega sodišča, kar je tožeča stranka smiselno storila, ko je predložila dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev.
Ko sodišče takšno tožbo prejme, še vedno mora paziti na obstoj procesnih predpostavk po uradni dolžnosti in ima pravico in dolžnost, da samo ugotavlja pravno relevantne procesne podatke in seveda tudi ugotavlja materialnopravne relevantne podatke, ker pravda, ki teče v primeru napotitvenega sklepa ni absolutno samostojna, ampak je vezana na dogajanje v stečajnem postopku in tako se sicer uveljavljeno razpravno načelo sme prebiti s preiskovalnim načelom.
Za sklepčnost tožbe, kot jo je vložila tožeča stranka, je pravno odločilno dejstvo začetek stečajnega postopka, ker je izločitvena pravica pravica lastnika premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika in mora ta pravica obstajati na dan začetka stečajnega postopka.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – gradbeni objekt – pojem stavbe – provizorij – kontejner
Četudi je tak objekt (kontejner s platneno streho) vpisan v kataster stavb, to še ne pomeni, da ga mora sodišče s stvarnopravnega vidika presojati kot stavbo. Sodišče namreč ni vezano na dejanske ugotovitve drugih organov iz drugih postopkov.
SPZ člen 206, 206/2, 207, 207/2, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 19.
odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija - ločitvena pravica
Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) ni običajna cesija, temveč dogovorjena za zavarovanje terjatve, zato pa nujno vsebuje tudi zavezo po povratnem prenosu fiduciarno prenesenih terjatev, če fiduciant poravna glavno obveznost. Ne glede na to, da je fiducirana cesija dogovorjena za zavarovanje, pa pridobi fiduciar s fiduciarno cesijo več pravne oblasti, kot jo potrebuje za namene zavarovanja, pridobi popolno imetništvo terjatve, kar pomeni, da lahko s terjatvijo tudi razpolaga, saj omejitve iz fiduciranega razmerja učinkujejo zgolj v njegovem razmerju do fiducianta, ne pa do tretjih.
SPZ je „presežek“ pravne oblasti, ob upoštevanju namena fiduciarne cesije, ki je v zavarovanju terjatve, kompenziral v primeru insolventnosti (in individualne izvršbe) in fiduciarju v primeru insolventnosti fiducianta priznava nekoliko manj kot polno imetništvo terjatve, le ločitveno pravico.
S tem, ko se fiduciarju v stečajnem postopku nad fiduciantom priznava ločitvena pravica, je v pravnem smislu ta položaj najbližji uresničitvi razveznega pogoja po prvem odstavku 207.člena SPZ in terjatev, ki je odstopljena v zavarovanje zopet preide iz premoženja fiduciarja v premoženje fiducianta, fiduciant postane imetnik terjatve, vendar zaradi tega, ker je bila odstopljena v zavarovanje, preide v premoženje fiducianta „obremenjena“ z ločitveno pravico po zakonu samem.
V trenutku prehoda fiduciarne terjatve nazaj v premoženje fiducianta, kar je v primeru insolventosti fiducianta po zakonu samem na dan začetka insolventnosti, pa fuduciar izgubi pravice, ki jih je imel iz imetništva terjatve, torej pravico razpolagati s terjatvijo, ki je bila objekt zavarovanja, ostane pa mu ločitvena pravica.
Razpolaganje tožene stranke s terjatvijo, ki je bila objekt zavarovanja, po začetku stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na ločitveno pravico, ki je nastala s trenutkom začetka stečajnega postopka, ker so takrat obstajali zakonski pogoji za ločitveno pravico - obstoj zavarovanja na terjatvi, ki je z začetkom stečajnega postopka tudi pravno “prešla” v premoženje stečajnega dolžnika, kjer je v ekonomskem smislu vseskozi bila.
Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano (3. odstavek 256. člena OZ). Takšna domneva je po novejši sodni praksi izpodbojna.
Pravilno je stališče, da se pri neodplačnih razpolaganjih za utemeljenost zahtevka ne zahteva, da bi tretje osebe, torej obdarjenci, vedele oziroma se mogle zavedati, da obdarovalec (dolžnik) škoduje svojemu upniku.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – originarna pridobitev lastninske pravice – stroški postopka
Ustni dogovor, na podlagi katerega je tožnik dobil od staršev del zemljišča, na katerem je z njihovim dovoljenjem zgradil hišo, ni bil realiziran, zato je gradil na tujem zemljišču.
Do kršitve pogodbene obveznosti lahko pride šele, če dolžnik obveznosti, ki jo je s pogodbo prevzel, ne izpolni ob dospelosti. Rok izpolnitve obveznosti tožene stranke ni bil določen (289. člen OZ), vendar toženka zapadlosti in (ne)določenosti roka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjala.
Toženka ni predložila opravičila za izostanek z naroka na predpisanem obrazcu, kot to zahteva 2. odstavek 115. člena ZPP. V takšnem primeru sodišče ni dolžno pozivati stranke k predložitvi ustreznega pooblastila, temveč obravnavo opravi, strankina odsotnost pa šteje kot neupravičena.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060797
OZ člen 50, 87. ZPP člen 81, 286, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
pogodba o preužitku – navidezna pogodba – dokazna ocena – sposobnost biti stranka – smrt stranke med postopkom – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odpravljiva pomanjkljivost – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Po ugotovitvi, da je bil razlog sklenitve pogodbe pomagati tožnici pri reševanju spora z najemniki in ne prenos lastninske pravice v zameno za zagotovitev določenih dajatev in storitev v korist preužitkarja, je pravilen zaključek sodbe o navideznosti in posledični ničnosti pogodbe.
Ker se sodba glasi na umrlo osebo, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker je za odpravo te pomanjkljivosti pristojno sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
SODNI REGISTER - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004082
ZPP člen 199. ZNP člen 19, 20, 37. ZSReg člen 17, 19.
udeleženec v nepravdnem postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - intervencija
V nepravdnih postopkih potrebe po intervenciji ni, ker se po 19. členu ZNP status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Tako se lahko poleg formalnih udeležencev, to je predlagatelja postopka in osebe, proti kateri je predlog vložen (v obravnavani zadevi subjekt vpisa), nepravdnega postopka udeležujejo tudi tako imenovani materialni udeleženci, čeprav do tedaj v postopku formalno niso sodelovali kot predlagatelji. To pa pomeni, da bi moralo sodišče prijavo intervencije pritožnice obravnavati kot prijavo udeležbe v nepravdnem postopku in zato presojati, ali je pritožnica izkazala pravni interes za udeležbo v njem.
dvojno razpolaganje z nepremičnino - nedopustno ravnanje - vzročna zveza
Dvojno razpolaganje z nepremičnino je nedopustno ravnanje, saj pojem nedopustnega ravnanja ne obsega samo ravnanj, ki so v nasprotju z določenim predpisom ali splošnimi pravili pravnega reda, temveč tudi takšna, ki so v nasprotju z običajnimi normami obnašanja.
Tožeča stranka je imela že ob sklenitvi prodajne pogodbe vse možnosti, da svojo lastninsko pravico tudi vknjiži v zemljiški knjigi in s tem postane tudi pravni lastnik nepremičnin in ne zgolj njen dejanski posestnik.
Ker pa tožeča stranka svoje pravne možnosti ni izkoristila, ki jo je imela kljub dvojni prodaji, se je sama spravila v situacijo, ko je kasneje prišlo v sodnem postopku do drugačne pravne usode apartmaja in obstoj vzročne zveze med dvojno prodajo in kasneje nastalo škodo, ki je bil že v trenutku sklenitve prodajne pogodbe viseč in odvisen od delovanja tožeče stranke, je odpadel, ker tožeča stranka ni naredila nobene aktivnosti v zvezi z vknjižbo lastninske pravice.
Tako je tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni uspela dokazati vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženih strank in nastalo škodo, saj vzročne zveze ni zamenjavati z dvojno prodajo, ki je protipravno ravnanje.
Pri odškodnini zaradi kršitve lizing pogodbe ni bistveno, kakšna je ocenjena tržna vrednost vozila, temveč ali je lizingodajalec pri prodaji vozila ravnal s potrebno skrbnostjo ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode.
razmerja med starši in otroki – začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – ogroženost otroka – začasna odredba
Ker otroci pravdnih strank niso ogroženi, je sodišče utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se mladoletni otroci pravdnih strank začasno zaupajo v varstvo, vzgojo in oskrbo tožniku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0060798
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – neupravičena pridobitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker prisojeni znesek nadomestila za uporabo avtorske glasbe ni predmet obdavčitve z DDV, ni tožnica upravičena v tem oziru tožencu ničesar „zaračunati.“ Prav tako pa je brezpredmetna obširna pritožbena razlaga, kakšne vrste davek je DDV, kakšen je sistema obračuna DDV v Sloveniji (in po svetu), kakor tudi dejstvo, da je tožnica sicer (kar se tiče transakcij, ki v skladu z določbami ZDDV-1 so obdavčljive) zavezanka za plačilo tega davka.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083117
URS člen 34, 39. OZ člen 179. ZPP člen 286b, 339, 339/1.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – župan – pravica do osebnega dostojanstva – svoboda izražanja – spletni komentarji – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – žaljivost
Toženec je s spletnima komentarjema, v katerih je tožnika primerjal s Hitlerjem, navajal, da bo položnice „požrl v svojem smrdljivem gobcu“, ter podal označbo „banda pokvarjena“, presegel meje ustavno zajamčene svobode izražanja in nedopustno posegel v čast in dobro ime tožnika.
Sodišče prve stopnje je nadalje ob tehtanju toženčeve pravice do svobode izražanja in tožnikove pravice do osebnega dostojanstva presodilo vse zatrjevane in hkrati izkazane relevantne okoliščine primera, pri tem pa upoštevalo tako objektivna kot subjektivna merila žaljivosti. V zvezi s tem je izrecno poudarilo, da se je bil dolžan tožnik (ki je bil v času objave spornih komentarjev župan) glede na svojo funkcijo oziroma kot javna oseba sprijazniti z resno in ostro kritiko svojega ravnanja (četudi se z njo ne bi strinjal). Pravilno pa je opozorilo tudi, s čim so bile meje takšne (dopustne) kritike v konkretnem primeru s strani toženca (očitno) prekoračene.
Okoliščina, da je nezadovoljstvo z delom župana izražala velika večina lokalnega prebivalstva in da je bil toženec samo eden od nezadovoljnih občanov, njegovega konkretnega protipravnega ravnanja v ničemer ne upravičuje. Nezadovoljstvo je moč izražati tudi na dopusten način.
razmerja med starši in otroki – zvišanje preživnine – bistveno spremenjene razmere
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo vrsto sprememb na strani tožnice, toženca in tožničine matere, pa vseeno zaključilo, da do bistvene spremembe razmer ni prišlo. Tak zaključek bi bil mogoč, če bi se razmere glede vseh treh pravno pomembnih okoliščin iz 129. člena ZZZDR (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta) spremenile tako, da bi vrednotno ravnotežje kljub spremembam ostalo enako kot prej. Tega pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
gospodarski spor - odločanje brez glavne obravnave
Ker bi glede na navedbe v tožbi in odgovoru na tožbo sodišče prve stopnje moralo o nespornosti dejanskega stanja odločati na podlagi presoje listinskih dokazov, pogoji za izdajo sodbe brez glavne obravnave v predmetni zadevi niso bili izpolnjeni.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0060783
ZD člen 128, 128/1. ZSVarPre-C člen 39. OZ člen 287, 287/4. ZS člen 3, 3/3.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – več upravičencev – analogna uporaba pravil obligacijskega prava – sorazmerno poplačilo
Glede na to, da je položaj v primeru več upravičencev do omejitve dedovanja, katerih terjatve v skupni višini presegajo vrednost zapustnikovega premoženja, v vseh bistvenih okoliščinah podoben položajem, ki jih ureja pravilo iz 4. odstavka 287. člena OZ, da se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve, porazdeli na vse istočasno nastale obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski, je treba v danem primeru po analogiji uporabiti navedeno določbo OZ.