ZKP člen 63, 63/2, 92, 92/2, 96, 96/1, 507, 507/1.
stroški kazenskega postopka - stroški in nagrada pooblaščenca - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe, je pravilno odločilo, da stroški tega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP obremenjujejo proračun. Za odločitev, da se iz proračuna izplačajo stroški in nagrada pooblaščenca oškodovanca, pa ni imelo podlage.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - predlog - zavrženje predloga - nov dokaz
Tožena stranka je podala predlog za obnovo postopka prepozno, saj ga ni podala v roku tridesetih dni od dneva, ko je mogla navesti sodišču nova dejstva oz. predložiti nova dokazila (čl. 396/1-6 ZPP). Zato je predlog za obnovo postopka utemeljeno zavržen.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – invalidnina – poškodba roke
Pri določanju odškodnine za duševne bolečine za zmanjšano življenjsko aktivnost se upošteva tudi priznana invalidnina. Sodišče mora po prostem preudarku in po oceni vseh okoliščin primera ugotoviti, v kolikšni meri vpliva priznana invalidnina na višino denarne odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.
ZP-1 člen 27, 27/2, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 156, 156/5. ZPrCp člen 105, 105/5, 105/5-4, 106, 106/1, 106/3. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov člen 2, 2/2, 2/3, 4.
dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila - izrek sankcij - olajševalne okoliščine - predkaznovanost - stek - dvakratnik največje mere posamezne vrste globe - absolutna bistvena kršitev postopka
Glede na ugotovitev toksikološke preiskave obdolženki odvzete krvi, iz katere izhaja, da je obdolženka imela v krvi lorazepam, se zgolj na podlagi takšnega rezultata šteje, da je vozila pod vplivom teh snovi, kar istočasno predpostavlja njeno zmanjšano sposobnost za vožnjo, ne da bi se ugotavljal in presojal dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0060798
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – neupravičena pridobitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker prisojeni znesek nadomestila za uporabo avtorske glasbe ni predmet obdavčitve z DDV, ni tožnica upravičena v tem oziru tožencu ničesar „zaračunati.“ Prav tako pa je brezpredmetna obširna pritožbena razlaga, kakšne vrste davek je DDV, kakšen je sistema obračuna DDV v Sloveniji (in po svetu), kakor tudi dejstvo, da je tožnica sicer (kar se tiče transakcij, ki v skladu z določbami ZDDV-1 so obdavčljive) zavezanka za plačilo tega davka.
SODNI REGISTER - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004082
ZPP člen 199. ZNP člen 19, 20, 37. ZSReg člen 17, 19.
udeleženec v nepravdnem postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - intervencija
V nepravdnih postopkih potrebe po intervenciji ni, ker se po 19. členu ZNP status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Tako se lahko poleg formalnih udeležencev, to je predlagatelja postopka in osebe, proti kateri je predlog vložen (v obravnavani zadevi subjekt vpisa), nepravdnega postopka udeležujejo tudi tako imenovani materialni udeleženci, čeprav do tedaj v postopku formalno niso sodelovali kot predlagatelji. To pa pomeni, da bi moralo sodišče prijavo intervencije pritožnice obravnavati kot prijavo udeležbe v nepravdnem postopku in zato presojati, ali je pritožnica izkazala pravni interes za udeležbo v njem.
Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano (3. odstavek 256. člena OZ). Takšna domneva je po novejši sodni praksi izpodbojna.
Pravilno je stališče, da se pri neodplačnih razpolaganjih za utemeljenost zahtevka ne zahteva, da bi tretje osebe, torej obdarjenci, vedele oziroma se mogle zavedati, da obdarovalec (dolžnik) škoduje svojemu upniku.
fikcija vročitve - neustrezen predalčnik - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Vročevalec pusti obvestilo na vratih stanovanja tedaj, ko naslovnik sploh nima hišnega ali izpostavljenega predalčnika. Vendar to ni primer v tej zadevi, ker je tožena stranka imela hišni predalčnik, le da je bil ta neustrezen. Za primer neustreznega oziroma neuporabnega predalčnika pa ni izrecno določeno, da mora tudi tedaj poštni delavec pustiti obvestilo na vratih, kot je to določeno za primer vročanja samega pisanja. Iz ZPP ni mogoče razbrati, da obvestila o prispelem pismu vročevalec v takšnem (neuporabnem, na primer vandaliziranem predalčniku) ne bi smel pustiti. Neuporabnost se namreč presoja v odnosu do pisanja (tu zamudne sodbe) in ne v odnosu do obvestila o prispelem pisanju. Razlog za različno zakonsko ureditev je očitno v tem, da zagotavljanje zaupnosti velja samo za poštne pošiljke (tu zamudno sodbo), ne pa tudi za obvestilo o prispetju poštne pošiljke. Zaupnost obvestila že sama po sebi ni zagotovljena, kadar ga vročevalec (če naslovnik sploh nima predalčnika) nalepi na vrata naslovnika. Ko ima stranka na svojem naslovu hišni predalčnik, mora vročevalec obvestilo prispeli poštni pošiljki pustiti v hišnem predalčniku, četudi ta ne omogoča zaupnosti poštnih pošiljk.
vloge v postopku - nepopolna vloga - zadostno število vlog - nepopolna tožba - nezadostno število izvodov tožbe - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe - opozorilo na posledice - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva
Ker gre pri zavrženju za izrazito strogo sankcijo, mora biti zanjo izpolnjen še dodaten pogoj - stranka mora biti opozorjena na to, kako mora ravnati ter na posledico, ki jo bo v zadela v nasprotnem primeru. Ta pogoj je bil uzakonjen zato, da prepreči pretogo procesno ureditev, ki bi sankcionirala običajne življenjske spodrsljaje, pomote ipd. To velja tudi za primer, ko se je postopek začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0064703
SPZ člen 47, 92, 95, 96, 99. ZTLR člen 21.
javna dražba – izvršilni postopek – domik nepremičnine – izročitev nepremičnine – originaren način pridobitve lastninske pravice – uporabnina – vrnitveni zahtevek – vindikacijska tožba – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – gradnja na tujem zemljišču
Naziranje sodišča, ki je sledilo toženi stranki, češ da je toženec z nakupom na dražbi postal lastnik spornih objektov (torej tudi tistih delov, kar leži na sosednjih – tožničinih parcelah), je zmotno. Na podlagi sklepa izvršilnega sodišča je toženec v izvršilnem postopku lahko kupil kvečjemu nepremičnino, ki je grajena preko meje. Takšna gradnja pomeni kršitev lastninske pravice lastnika sosednje nepremičnine. Stvarnopravne posledice gradbenega posega določa 47. člen SPZ. Dokler medsebojna razmerja strank na ta način niso urejena, pa velja, da je tožnica postala z nakupom na javni dražbi ne le lastnica (kmetijskih) zemljišč, pač pa tudi vsega, kar je bilo tedaj na njih – tudi tistih (delov) objektov, ki stojijo na njih. Prodajajo se lahko le parcele, kakor so odmerjene. Izvršilna sodišča lahko prodajajo le posamezne stvari, ne pa njihovih sestavin – objektov – kot delov zemljišča, dokler ti niso ločeni od parcele, kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080555
ZGD člen 416, 416/7, 430, 430/1, 435, 435/2. ZPP člen 13, 14.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – ničnost pogodbe – kogentne določbe zakona – morala – pridobitev lastnih poslovnih deležev – poseg v osnovni kapital družbe – predkupna pravica družbenikov – soglasje upravnega odbora družbe – zloraba položaja ali pravic – predhodno vprašanje – identično dejansko stanje – ohranjanje osnovnega kapitala – običajen način poslovanja – nekritično razpolaganje – privolitev družbenikov v oškodovanje osnovnega kapitala – vrnitveni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka
Okrnitve osnovnega kapitala iz 430. člena ZGD ni mogoče upravičevati s trditvijo, da so tudi drugi družbeniki iz družbe izstopili na enak način, oziroma, da so s tem soglašali. Gre namreč za kogentno določbo. Enako velja za določbo 435. člena ZGD o prepovedi vračila vložka.
dvojno razpolaganje z nepremičnino - nedopustno ravnanje - vzročna zveza
Dvojno razpolaganje z nepremičnino je nedopustno ravnanje, saj pojem nedopustnega ravnanja ne obsega samo ravnanj, ki so v nasprotju z določenim predpisom ali splošnimi pravili pravnega reda, temveč tudi takšna, ki so v nasprotju z običajnimi normami obnašanja.
Tožeča stranka je imela že ob sklenitvi prodajne pogodbe vse možnosti, da svojo lastninsko pravico tudi vknjiži v zemljiški knjigi in s tem postane tudi pravni lastnik nepremičnin in ne zgolj njen dejanski posestnik.
Ker pa tožeča stranka svoje pravne možnosti ni izkoristila, ki jo je imela kljub dvojni prodaji, se je sama spravila v situacijo, ko je kasneje prišlo v sodnem postopku do drugačne pravne usode apartmaja in obstoj vzročne zveze med dvojno prodajo in kasneje nastalo škodo, ki je bil že v trenutku sklenitve prodajne pogodbe viseč in odvisen od delovanja tožeče stranke, je odpadel, ker tožeča stranka ni naredila nobene aktivnosti v zvezi z vknjižbo lastninske pravice.
Tako je tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni uspela dokazati vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženih strank in nastalo škodo, saj vzročne zveze ni zamenjavati z dvojno prodajo, ki je protipravno ravnanje.
pozneje najdeno premoženje – spor o obsegu zapuščine – dodaten sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – vsebina sklepa o dedovanju – ocena vrednosti zapuščine
Višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da pogoj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede vseh v predlogu navedenih premičnin ni izpolnjen, saj med dediči ne obstaja soglasje o lastništvu premičnin, navedenih v predlogu in kasnejših dopolnitvah.
OZ člen 131, 131/1, 168, 168/1, 168/3, 174, 174/1, 179, 179/1. ZPP člen 8, 243, 247.
odškodninska odgovornost – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – povrnitev premoženjske škode – odškodnina za strah – primarni strah – sekundarni strah – skaženost – zmanjšanje življenjske aktivnosti – predhodne zdravstvene težave – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – dokazovanje z izvedenci – povrnitev stroškov zdravljenja – priporočene zdravstvene storitve – izgubljeni dobiček – pomoč tretje osebe
Prvi tožnik je bil pri drugem tožniku zaposlen. Od drugega tožnika je lahko zahteval plačilo plače. Če drugi tožnik prvemu tožniku ni plačeval plače, bi lahko prvi tožnik od drugega tožnika zahteval plačo. Če je kljub zahtevku ni prejemal, je bil drugi tožnik tisti, ki je kršil svoje pogodbene obveznosti. Za takšno kršitev pa povzročitelj prometne nesreče in zavarovalnica ne moreta biti odgovorna.
gospodarski spor - odločanje brez glavne obravnave
Ker bi glede na navedbe v tožbi in odgovoru na tožbo sodišče prve stopnje moralo o nespornosti dejanskega stanja odločati na podlagi presoje listinskih dokazov, pogoji za izdajo sodbe brez glavne obravnave v predmetni zadevi niso bili izpolnjeni.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0060783
ZD člen 128, 128/1. ZSVarPre-C člen 39. OZ člen 287, 287/4. ZS člen 3, 3/3.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – več upravičencev – analogna uporaba pravil obligacijskega prava – sorazmerno poplačilo
Glede na to, da je položaj v primeru več upravičencev do omejitve dedovanja, katerih terjatve v skupni višini presegajo vrednost zapustnikovega premoženja, v vseh bistvenih okoliščinah podoben položajem, ki jih ureja pravilo iz 4. odstavka 287. člena OZ, da se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve, porazdeli na vse istočasno nastale obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski, je treba v danem primeru po analogiji uporabiti navedeno določbo OZ.
SPZ člen 206, 206/2, 207, 207/2, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 19.
odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija - ločitvena pravica
Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) ni običajna cesija, temveč dogovorjena za zavarovanje terjatve, zato pa nujno vsebuje tudi zavezo po povratnem prenosu fiduciarno prenesenih terjatev, če fiduciant poravna glavno obveznost. Ne glede na to, da je fiducirana cesija dogovorjena za zavarovanje, pa pridobi fiduciar s fiduciarno cesijo več pravne oblasti, kot jo potrebuje za namene zavarovanja, pridobi popolno imetništvo terjatve, kar pomeni, da lahko s terjatvijo tudi razpolaga, saj omejitve iz fiduciranega razmerja učinkujejo zgolj v njegovem razmerju do fiducianta, ne pa do tretjih.
SPZ je „presežek“ pravne oblasti, ob upoštevanju namena fiduciarne cesije, ki je v zavarovanju terjatve, kompenziral v primeru insolventnosti (in individualne izvršbe) in fiduciarju v primeru insolventnosti fiducianta priznava nekoliko manj kot polno imetništvo terjatve, le ločitveno pravico.
S tem, ko se fiduciarju v stečajnem postopku nad fiduciantom priznava ločitvena pravica, je v pravnem smislu ta položaj najbližji uresničitvi razveznega pogoja po prvem odstavku 207.člena SPZ in terjatev, ki je odstopljena v zavarovanje zopet preide iz premoženja fiduciarja v premoženje fiducianta, fiduciant postane imetnik terjatve, vendar zaradi tega, ker je bila odstopljena v zavarovanje, preide v premoženje fiducianta „obremenjena“ z ločitveno pravico po zakonu samem.
V trenutku prehoda fiduciarne terjatve nazaj v premoženje fiducianta, kar je v primeru insolventosti fiducianta po zakonu samem na dan začetka insolventnosti, pa fuduciar izgubi pravice, ki jih je imel iz imetništva terjatve, torej pravico razpolagati s terjatvijo, ki je bila objekt zavarovanja, ostane pa mu ločitvena pravica.
Razpolaganje tožene stranke s terjatvijo, ki je bila objekt zavarovanja, po začetku stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na ločitveno pravico, ki je nastala s trenutkom začetka stečajnega postopka, ker so takrat obstajali zakonski pogoji za ločitveno pravico - obstoj zavarovanja na terjatvi, ki je z začetkom stečajnega postopka tudi pravno “prešla” v premoženje stečajnega dolžnika, kjer je v ekonomskem smislu vseskozi bila.
Nepravnomočnost sodbe, v zvezi s katero je bila izdana dopolnilna sodba, nima vpliva na pravnomočnost in izvršljivost dopolnilne sodbe. Enako bi namreč veljalo tudi v primeru, če bi bilo o vseh tožbenih zahtevkih odločeno z eno sodno odločbo. Tudi ta bi namreč lahko bila le delno pravnomočna.
Ker je s sodbo ugotovljeno, da je pogodba razdrta, se ni mogoče sklicevati več na načelo sočasnosti izpolnitve. Prvi pogoj za uspešno uveljavljanje ugovora neizpolnitve je namreč ta, da dejansko obstajata vzajemni pogodbeni zavezi, ki ju je treba sočasno izpolniti, vendar ti zaradi razdrtja prodajne pogodbe ne obstajata (več).
delni umik tožbe – privolitev tožene stranke – stroški postopka – uspeh strank v pravdi – vročanje – pogodba o finančnem leasingu – kršitev pogodbe – odstop od pogodbe – vročanje pošiljk – pravočasnost trditev
Privolitev v delni umik tožbe je upoštevna, čeprav je tožena stranka pred tem umiku nasprotovala (2. odstavek 288. člena ZPP).
Uspeh stranke v pravdi se ugotavlja glede na višino tožbenega zahtevka ob odločanju o njem. Morebitne stroške zaradi delnega umika tožbe in posledično temu delne ustavitve postopka je treba zahtevati izrecno (2. odstavek 154. člena in 2. odstavek 158. člena ZPP).
najemna pogodba - višina najemnine - stroški z uporabo poslovnega prostora - obratovalni stroški - dogovor o spremembi višine najemnine - oderuška pogodba
Da bi tožena stranka uspela z ugovorom oderuštva, bi morala zatrjevati in izkazati tako subjektivni element (stisko, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost, …), kot tudi očitno nesorazmerje med višino najemnine in tistim, kar je zanjo prejela. Samo njeno zatrjevanje, da poslovni prostor nima dobre lokacije, da v njem ni vode, sanitarij in odštevalnih števcev, da najemnina presega za več kot 50 % najemnino primerljivega poslovnega prostora, in da je najemnina v določenih mesecih predstavljala več kot 30 % vseh prihodkov tožene stranke, ne zadošča.