pozneje najdeno premoženje – spor o obsegu zapuščine – dodaten sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – vsebina sklepa o dedovanju – ocena vrednosti zapuščine
Višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da pogoj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede vseh v predlogu navedenih premičnin ni izpolnjen, saj med dediči ne obstaja soglasje o lastništvu premičnin, navedenih v predlogu in kasnejših dopolnitvah.
dvojno razpolaganje z nepremičnino - nedopustno ravnanje - vzročna zveza
Dvojno razpolaganje z nepremičnino je nedopustno ravnanje, saj pojem nedopustnega ravnanja ne obsega samo ravnanj, ki so v nasprotju z določenim predpisom ali splošnimi pravili pravnega reda, temveč tudi takšna, ki so v nasprotju z običajnimi normami obnašanja.
Tožeča stranka je imela že ob sklenitvi prodajne pogodbe vse možnosti, da svojo lastninsko pravico tudi vknjiži v zemljiški knjigi in s tem postane tudi pravni lastnik nepremičnin in ne zgolj njen dejanski posestnik.
Ker pa tožeča stranka svoje pravne možnosti ni izkoristila, ki jo je imela kljub dvojni prodaji, se je sama spravila v situacijo, ko je kasneje prišlo v sodnem postopku do drugačne pravne usode apartmaja in obstoj vzročne zveze med dvojno prodajo in kasneje nastalo škodo, ki je bil že v trenutku sklenitve prodajne pogodbe viseč in odvisen od delovanja tožeče stranke, je odpadel, ker tožeča stranka ni naredila nobene aktivnosti v zvezi z vknjižbo lastninske pravice.
Tako je tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni uspela dokazati vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženih strank in nastalo škodo, saj vzročne zveze ni zamenjavati z dvojno prodajo, ki je protipravno ravnanje.
Pri odškodnini zaradi kršitve lizing pogodbe ni bistveno, kakšna je ocenjena tržna vrednost vozila, temveč ali je lizingodajalec pri prodaji vozila ravnal s potrebno skrbnostjo ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode.
povrnitev škode - regresni zahtevek - solidarni dolžniki - regres plačnika - odgovornostna zavarovalnica - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - napačna uporaba materialnega prava
Tožeča stranka je oškodovanki odškodnino izplačala kot odgovornostna zavarovalnica svojega zavarovanca. V takem primeru je začetek zastaralnega roka vezan na trenutek, ko je zavarovalnica pridobila pravico, da terja plačilo regresa. Ta trenutek pa je nastopil šele z izplačilom odškodnine oškodovancu.
dedovanje na podlagi oporoke – dedovanje zaščitene kmetije – nujni dedič – nujni delež – cenitev gozdnih zemljišč
Pritožbeni zahtevi, da bi bilo cenitev gozdne parcele treba opraviti v času pred njenim izkoriščanjem s strani M. S., torej za časa materinega življenja, ni mogoče slediti, saj je relevantno njeno stanje v času, ko je prešla na dediča, torej na dan zapustničine smrti.
Toženka ni predložila opravičila za izostanek z naroka na predpisanem obrazcu, kot to zahteva 2. odstavek 115. člena ZPP. V takšnem primeru sodišče ni dolžno pozivati stranke k predložitvi ustreznega pooblastila, temveč obravnavo opravi, strankina odsotnost pa šteje kot neupravičena.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060797
OZ člen 50, 87. ZPP člen 81, 286, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
pogodba o preužitku – navidezna pogodba – dokazna ocena – sposobnost biti stranka – smrt stranke med postopkom – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odpravljiva pomanjkljivost – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Po ugotovitvi, da je bil razlog sklenitve pogodbe pomagati tožnici pri reševanju spora z najemniki in ne prenos lastninske pravice v zameno za zagotovitev določenih dajatev in storitev v korist preužitkarja, je pravilen zaključek sodbe o navideznosti in posledični ničnosti pogodbe.
Ker se sodba glasi na umrlo osebo, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker je za odpravo te pomanjkljivosti pristojno sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
najemna pogodba - višina najemnine - stroški z uporabo poslovnega prostora - obratovalni stroški - dogovor o spremembi višine najemnine - oderuška pogodba
Da bi tožena stranka uspela z ugovorom oderuštva, bi morala zatrjevati in izkazati tako subjektivni element (stisko, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost, …), kot tudi očitno nesorazmerje med višino najemnine in tistim, kar je zanjo prejela. Samo njeno zatrjevanje, da poslovni prostor nima dobre lokacije, da v njem ni vode, sanitarij in odštevalnih števcev, da najemnina presega za več kot 50 % najemnino primerljivega poslovnega prostora, in da je najemnina v določenih mesecih predstavljala več kot 30 % vseh prihodkov tožene stranke, ne zadošča.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0060798
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – neupravičena pridobitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker prisojeni znesek nadomestila za uporabo avtorske glasbe ni predmet obdavčitve z DDV, ni tožnica upravičena v tem oziru tožencu ničesar „zaračunati.“ Prav tako pa je brezpredmetna obširna pritožbena razlaga, kakšne vrste davek je DDV, kakšen je sistema obračuna DDV v Sloveniji (in po svetu), kakor tudi dejstvo, da je tožnica sicer (kar se tiče transakcij, ki v skladu z določbami ZDDV-1 so obdavčljive) zavezanka za plačilo tega davka.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083117
URS člen 34, 39. OZ člen 179. ZPP člen 286b, 339, 339/1.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – župan – pravica do osebnega dostojanstva – svoboda izražanja – spletni komentarji – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – žaljivost
Toženec je s spletnima komentarjema, v katerih je tožnika primerjal s Hitlerjem, navajal, da bo položnice „požrl v svojem smrdljivem gobcu“, ter podal označbo „banda pokvarjena“, presegel meje ustavno zajamčene svobode izražanja in nedopustno posegel v čast in dobro ime tožnika.
Sodišče prve stopnje je nadalje ob tehtanju toženčeve pravice do svobode izražanja in tožnikove pravice do osebnega dostojanstva presodilo vse zatrjevane in hkrati izkazane relevantne okoliščine primera, pri tem pa upoštevalo tako objektivna kot subjektivna merila žaljivosti. V zvezi s tem je izrecno poudarilo, da se je bil dolžan tožnik (ki je bil v času objave spornih komentarjev župan) glede na svojo funkcijo oziroma kot javna oseba sprijazniti z resno in ostro kritiko svojega ravnanja (četudi se z njo ne bi strinjal). Pravilno pa je opozorilo tudi, s čim so bile meje takšne (dopustne) kritike v konkretnem primeru s strani toženca (očitno) prekoračene.
Okoliščina, da je nezadovoljstvo z delom župana izražala velika večina lokalnega prebivalstva in da je bil toženec samo eden od nezadovoljnih občanov, njegovega konkretnega protipravnega ravnanja v ničemer ne upravičuje. Nezadovoljstvo je moč izražati tudi na dopusten način.
ZP-1 člen 27, 27/2, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 156, 156/5. ZPrCp člen 105, 105/5, 105/5-4, 106, 106/1, 106/3. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov člen 2, 2/2, 2/3, 4.
dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila - izrek sankcij - olajševalne okoliščine - predkaznovanost - stek - dvakratnik največje mere posamezne vrste globe - absolutna bistvena kršitev postopka
Glede na ugotovitev toksikološke preiskave obdolženki odvzete krvi, iz katere izhaja, da je obdolženka imela v krvi lorazepam, se zgolj na podlagi takšnega rezultata šteje, da je vozila pod vplivom teh snovi, kar istočasno predpostavlja njeno zmanjšano sposobnost za vožnjo, ne da bi se ugotavljal in presojal dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila.
Gestorjev nagib je vselej altruističen, njegov namen je dosega tuje koristi. Česa takšnega sodišče prve stopnje v ravnanju tožeče stranke ni ugotovilo, saj je njeno ravnanje temeljilo na pogodbi.
Določba petega odstavka 123. člena ZP-1 med drugim predpisuje, da če je hramba zaseženega predmeta zvezana s prevelikimi stroški, odredi sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, da se tak predmet proda. Navedena zakonska določba sicer predpisuje, da se v teh okoliščinah takšen predmet proda, vendar pritožbeno sodišče to zakonsko določbo ocenjuje po njenem namenu, to je, da se čim hitreje eliminirajo stroški hrambe predmeta, ki so očitno nesorazmerni, ta nesorazmernost pa je tem bolj očitna, kolikor je predmet manjše vrednosti, prav slednja okoliščina pa praviloma prodajo takšnega predmeta minimalne oziroma majhne vrednosti onemogoča ter bi bilo povsem neracionalno glede na namen zakonodajalca navedeno zakonsko določbo zaradi tega tolmačiti tako, da gre za eliminacijo navedenih stroškov hrambe predmeta zgolj z njegovo prodajo in ne tudi uničenjem.
Ni naloga sodišča, da zbira podatke o premoženjskem stanju, temveč da preverja njihovo resničnost, v kolikor upnik z njimi postreže.
Že pritožnikov predlog za odlog plačila je bil tako skop, da ga niti ni bilo mogoče preizkusiti, zato pritožnik sedaj nekorektno sodišču očita nepreizkusljivost njegove odločitve za zavrnitev predloga za odlog plačila sodne takse.
služnost hoje in vožnje – stvarna služnost – priposestvovanje – prenehanje stvarne služnosti – pritožbena novota – dokaz z izvedencem
Na izvedenca se je neumestno sklicevati, ker se v tej pravdi ugotavlja dejanska uporaba obravnavane poti v času, potrebnem za priposestvovanje. Irelevantno je, če izvedenec ugotovi možnost uporabe poti kljub postavljenemu koritu, ker je relevantno le, kako se je ta del poti dejansko uporabljal pred postavitvijo korita.
Za priposestvovanje služnosti dejstvo njene koristnosti (potrebnosti) ni pomembno. Razen tega je treba prenehanje služnosti, če je postala nekoristna, uveljavljati z ustreznim zahtevkom v pravdi (zgolj ugovor pri tem ne zadošča).
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - TUJCI
VSL0063150
ZLNDL člen 1, 1/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZFPPIPP člen 22, 300, 300/2, 310, 310/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZTLR člen 29, 72, 72/1. SPZ člen 43, 43/2.
stečajni postopek - izločitvena pravica - pogoji za priposestvovanje - tujci - tuja pravna oseba - lastninjenje - družbena lastnina - sprememba zakonodaje - MSVN
Stečajni dolžnik ima pasivno procesno in materialnopravno legitimacijo v pravdi na ugotovitev (ne)obstoja izločitvene pravice le, če je ta izločitveno pravico prerekal, sicer pa ne.
ZLNDL ne velja za tuje fizične in pravne osebe. V konkretnem primeru se uporablja UZITUL, zato bi morala tožeča stranka dokazati, da je do njegove uveljavitve dne 26. 6. 1991 že potekla desetletna priposestovalna doba. Od tega trenutka dalje pa tujci v Republiki Sloveniji niso mogli pridobiti lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
Na dan 31. 12. 1990 je imela pritožnica na spornih nepremičninah le pravico uporabe, ne pa lastninske pravice, ki bi jo pred tem pridobila na pravnoposlovni podlagi ali s priposestvovanjem To pomeni, da razen pravice uporabe na nepremičnini ni imela nobene pravice, ki bi ji jo lahko in bi jo morala priznati Republika Slovenija na podlagi določb MSVN in njegovih prilog.
Zavezovalni pravni posel ni zgolj predpostavka za ustanovitev stvarne pravice/obveznosti, temveč predstavlja samostojno obligacijsko zavezo, za katero je značilno, da bo, tako v primeru, če pride do prenosa lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini, kot tudi v primeru, če kasneje na podlagi zavezovalnega pravnega posla ne pride do ustanovitve stvarne pravice, dolžnik še naprej (osebno) zavezan k izpolnitvi dolžnega ravnanja, upnik pa upravičen zahtevati izpolnitev do dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083129
OZ člen 35, 37. SPZ člen 113. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prodajna pogodba – kakšen mora biti predmet obveznosti – nemogoč predmet obveznosti – nedopusten predmet obveznosti – ničnost pogodbe zaradi predmeta – hišniško stanovanje – izpolnitveno ravnanje – sprememba etažnega načrta – sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino
Splošni skupni deli stavbe v etažni lastnini ne morejo biti samostojen predmet razpolaganja v pravnem prometu. Takšen pravni posel je ničen.
Obveznost tožene stranke, da spremeni etažni načrt tako, da bo hišniški prostor predstavljal samostojen del stavbe, na katerem bo možen vpis etažne lastnine, sama po sebi še ni nedopustna, saj je pod določenimi pogoji izvedljivo, da pride do takšne spremembe. Pri odgovoru na vprašanje, ali gre za nemogoč predmet obveznosti, pa je treba upoštevati, da mora biti predmet izpolnitvenega ravnanja objektivno mogoč. Pri tem je treba izhajati samo iz tiste vsebine izpolnitvenega ravnanja, ki je določena v pogodbi.
Ob sklenitvi pogodbe je bil hišniški prostor že v solastnini posameznih etažnih lastnikov stavbe. Za spremembo skupnega dela v posamezni del v etažni lastnini je potreben ustrezen sporazum etažnih lastnikov (113. člen SPZ). Zgolj sprememba etažnega načrta stavbe v takšni situaciji (glede na pogodbeno opredeljeno vsebino toženkinega izpolnitvenega ravnanja) še ne more privesti do tega, da bi se hišniški prostor iz splošnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini „prelevil“ v samostojen oziroma posamezen del stavbe (ali njegov del), na katerem bi bilo mogoče vknjižiti etažno lastnino.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083097
ZD člen 34.
začasne odredbe – dedovanje – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – pogodba o dosmrtnem preživljanju – navidezna pogodba – darilo – vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža – dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek – sklepčnost tožbe
Izpodbojna pravica dediča, ki zahteva nujni delež, ko je prišlo do odsvojitve tega, kar bi sicer spadalo v zapuščino, z darilom, ima podobno naravo kot pravica izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Zunaj teh okvirov pa ostane izpodbijano pravno dejanje v veljavi. Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža je zato oblikovalne in dajatvene narave. Tožba, ki poleg zahtevka za vrnitev darila v zapuščino ne vsebuje tudi oblikovalnega zahtevka, ni sklepčna.