fikcija vročitve - neustrezen predalčnik - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Vročevalec pusti obvestilo na vratih stanovanja tedaj, ko naslovnik sploh nima hišnega ali izpostavljenega predalčnika. Vendar to ni primer v tej zadevi, ker je tožena stranka imela hišni predalčnik, le da je bil ta neustrezen. Za primer neustreznega oziroma neuporabnega predalčnika pa ni izrecno določeno, da mora tudi tedaj poštni delavec pustiti obvestilo na vratih, kot je to določeno za primer vročanja samega pisanja. Iz ZPP ni mogoče razbrati, da obvestila o prispelem pismu vročevalec v takšnem (neuporabnem, na primer vandaliziranem predalčniku) ne bi smel pustiti. Neuporabnost se namreč presoja v odnosu do pisanja (tu zamudne sodbe) in ne v odnosu do obvestila o prispelem pisanju. Razlog za različno zakonsko ureditev je očitno v tem, da zagotavljanje zaupnosti velja samo za poštne pošiljke (tu zamudno sodbo), ne pa tudi za obvestilo o prispetju poštne pošiljke. Zaupnost obvestila že sama po sebi ni zagotovljena, kadar ga vročevalec (če naslovnik sploh nima predalčnika) nalepi na vrata naslovnika. Ko ima stranka na svojem naslovu hišni predalčnik, mora vročevalec obvestilo prispeli poštni pošiljki pustiti v hišnem predalčniku, četudi ta ne omogoča zaupnosti poštnih pošiljk.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083129
OZ člen 35, 37. SPZ člen 113. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prodajna pogodba – kakšen mora biti predmet obveznosti – nemogoč predmet obveznosti – nedopusten predmet obveznosti – ničnost pogodbe zaradi predmeta – hišniško stanovanje – izpolnitveno ravnanje – sprememba etažnega načrta – sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino
Splošni skupni deli stavbe v etažni lastnini ne morejo biti samostojen predmet razpolaganja v pravnem prometu. Takšen pravni posel je ničen.
Obveznost tožene stranke, da spremeni etažni načrt tako, da bo hišniški prostor predstavljal samostojen del stavbe, na katerem bo možen vpis etažne lastnine, sama po sebi še ni nedopustna, saj je pod določenimi pogoji izvedljivo, da pride do takšne spremembe. Pri odgovoru na vprašanje, ali gre za nemogoč predmet obveznosti, pa je treba upoštevati, da mora biti predmet izpolnitvenega ravnanja objektivno mogoč. Pri tem je treba izhajati samo iz tiste vsebine izpolnitvenega ravnanja, ki je določena v pogodbi.
Ob sklenitvi pogodbe je bil hišniški prostor že v solastnini posameznih etažnih lastnikov stavbe. Za spremembo skupnega dela v posamezni del v etažni lastnini je potreben ustrezen sporazum etažnih lastnikov (113. člen SPZ). Zgolj sprememba etažnega načrta stavbe v takšni situaciji (glede na pogodbeno opredeljeno vsebino toženkinega izpolnitvenega ravnanja) še ne more privesti do tega, da bi se hišniški prostor iz splošnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini „prelevil“ v samostojen oziroma posamezen del stavbe (ali njegov del), na katerem bi bilo mogoče vknjižiti etažno lastnino.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083117
URS člen 34, 39. OZ člen 179. ZPP člen 286b, 339, 339/1.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – župan – pravica do osebnega dostojanstva – svoboda izražanja – spletni komentarji – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – žaljivost
Toženec je s spletnima komentarjema, v katerih je tožnika primerjal s Hitlerjem, navajal, da bo položnice „požrl v svojem smrdljivem gobcu“, ter podal označbo „banda pokvarjena“, presegel meje ustavno zajamčene svobode izražanja in nedopustno posegel v čast in dobro ime tožnika.
Sodišče prve stopnje je nadalje ob tehtanju toženčeve pravice do svobode izražanja in tožnikove pravice do osebnega dostojanstva presodilo vse zatrjevane in hkrati izkazane relevantne okoliščine primera, pri tem pa upoštevalo tako objektivna kot subjektivna merila žaljivosti. V zvezi s tem je izrecno poudarilo, da se je bil dolžan tožnik (ki je bil v času objave spornih komentarjev župan) glede na svojo funkcijo oziroma kot javna oseba sprijazniti z resno in ostro kritiko svojega ravnanja (četudi se z njo ne bi strinjal). Pravilno pa je opozorilo tudi, s čim so bile meje takšne (dopustne) kritike v konkretnem primeru s strani toženca (očitno) prekoračene.
Okoliščina, da je nezadovoljstvo z delom župana izražala velika večina lokalnega prebivalstva in da je bil toženec samo eden od nezadovoljnih občanov, njegovega konkretnega protipravnega ravnanja v ničemer ne upravičuje. Nezadovoljstvo je moč izražati tudi na dopusten način.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - USTAVNO PRAVO
VSL0070893
ZLNDL. Zakon o urejanju mestnega zemljišča člen 20, 20-5, 20-6. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 2.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin - pogodba o oddaji mestnega zemljišča v uporabo za zgraditev objektov - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil namen Pogodbe-65 oddaja zemljišča za uporabo zaradi zgraditve stanovanjske soseske. Pri pravici uporabe tožene stranke je šlo tako za izvrševanje le nekaterih upravičenj, pravna prednica tožeče stranke je pravnemu predniku tožene stranke nepremičnine dala v uporabo pod določenimi pogoji in z omejitvami, po katerih bi tožena stranka oziroma njen pravni prednik, v primeru, da se pogojev ne bi držal, lahko pravico uporabe izgubil. Pravica uporabe tako pravnemu predniku tožene stranke nedvomno ni bila dana kot stvarna pravica. Naročilo oziroma prevzem naročila pa ni zakonita podlaga za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – originarna pridobitev lastninske pravice – stroški postopka
Ustni dogovor, na podlagi katerega je tožnik dobil od staršev del zemljišča, na katerem je z njihovim dovoljenjem zgradil hišo, ni bil realiziran, zato je gradil na tujem zemljišču.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - predlog - zavrženje predloga - nov dokaz
Tožena stranka je podala predlog za obnovo postopka prepozno, saj ga ni podala v roku tridesetih dni od dneva, ko je mogla navesti sodišču nova dejstva oz. predložiti nova dokazila (čl. 396/1-6 ZPP). Zato je predlog za obnovo postopka utemeljeno zavržen.
dokaz z izvedencem – predmet dokazovanja z izvedencem – strokovno znanje
Predmet dokazovanja z izvedencem je strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga in posredno konkretna dejstva, katerih ugotavljanje terja posebno strokovno znanje.
SPZ člen 118, 118/2. SZ-1 člen 2, 2/5. OZ člen 70, 130, 130/1, 271, 271/2, 274, 275, 344, 347, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6, 365, 381, 421, 421/1.
upravnik – stroški upravljanja in obratovanja – zastaranje terjatev upravnika poslovne stavbe – občasne terjatve – zastaralni rok – izenačitev pravnega položaja – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – subrogacija po zakonu – pravni interes – cesija – cessio legis – prehod terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – zakonske zamudne obresti – procesne obresti
Posledica pravila, da se položaj dolžnika zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, je, da na tek zastaralnega roka ne vpliva okoliščina, da je izpolnitelj upniku morebiti izpolnil z nekajmesečno zamudo. Sicer bi s tem prihajalo do podaljševanja zastaralnega roka v breme etažnih lastnikov, kar pa ni dopustno. Morebitna kasnejša izpolnitev ima tako posledice le na prehod pravic na izpolnitelja, ne pa na zastaralni rok, ki je dotlej že potekel. Zato je pravno nepomembno, ali je tožeča stranka (upravnik) toženi stranki (etažnemu lastniku) mesečne razdelilnike pošiljala redno. Prav tako je nepomembno, kdaj je tožeča stranka s strani tretjega izstavljeni račun dejansko plačala. Terjatev tretjega (dobavitelja) je namreč nastala s tem, ko je ta dobavil blago ali opravil storitve za nepremičnino (električno energijo, vodo, ipd.) in takrat začne teči tudi zastaranje, upravnik pa z izpolnitvijo le vstopi v pravni položaj svojega prednika - etažnega lastnika.
OZ člen 131, 131/1, 168, 168/1, 168/3, 174, 174/1, 179, 179/1. ZPP člen 8, 243, 247.
odškodninska odgovornost – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – povrnitev premoženjske škode – odškodnina za strah – primarni strah – sekundarni strah – skaženost – zmanjšanje življenjske aktivnosti – predhodne zdravstvene težave – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – dokazovanje z izvedenci – povrnitev stroškov zdravljenja – priporočene zdravstvene storitve – izgubljeni dobiček – pomoč tretje osebe
Prvi tožnik je bil pri drugem tožniku zaposlen. Od drugega tožnika je lahko zahteval plačilo plače. Če drugi tožnik prvemu tožniku ni plačeval plače, bi lahko prvi tožnik od drugega tožnika zahteval plačo. Če je kljub zahtevku ni prejemal, je bil drugi tožnik tisti, ki je kršil svoje pogodbene obveznosti. Za takšno kršitev pa povzročitelj prometne nesreče in zavarovalnica ne moreta biti odgovorna.
Ker je, kot je zapisalo sodišče prve stopnje, bančno kartico izročil blagajničarki samo eden od sostorilcev (A.), je zato glede tega odločilnega dejstva, kdo je pravzaprav spravil v zmoto posameznega blagajničarja v naštetih trgovinah, nasprotje z dejstvenim opisom, da so vsi štirje, obtoženi, A. in še dva neznana moška, dajali v plačilo bančni kartici obeh oškodovancev in na ta način tudi spravljali v zmoto posamezne trgovce v trgovinah.
ZIZ člen 46, 46/1, 87, 87/1, 91, 91/1, 92, 92/1, 280, 290. ZPP člen 184, 184/3, 315. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 31, 31/1, 78, 78/2, /8/3, 83, 83/1.
odškodninska odgovornost izvršitelja – opustitev pravočasnega predloga za vpis rubeža premičnin v register pri AJPES
Če bi toženec vpis rubeža premičnin in prepoved njihove odtujitve v register zahteval pravočasno (v s Pravilnikom določenem roku - najkasneje naslednji delovni dan po opravljenem rubežu oz. zaznambi v rubežnem zapisniku), bi upoštevaje, da vpis v register učinkuje od trenutka, ko je AJPES prejel zahtevo za ta vpis, tožnik pridobil zastavno pravico na zarubljenih premičninah (in s tem ločitveno pravico v stečajnem postopku) še pred prekinitvijo izvršilnega postopka zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad tožnikovim dolžnikom.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 557, 557/1. SPZ člen 23, 48, 48/1, 48/2. ZPP člen 337, 337/1. ZTLR člen 20, 22. ZZK-1 člen 41.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - vlaganja - dogovor o skupni gradnji - nova stvar - pričakovana lastninska pravica - neupravičena obogatitev - uporabnina - pobotni ugovor - načelo pravičnosti - pravdni stroški
Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da tožnica sama navaja, da sta se pravdni stranki že ob začetku prvih vlaganj leta 1996 ustno dogovorili, da bodo vsa tožničina vlaganja imela za posledico pridobitev lastninske pravice na predmetnih nepremičninah, tak dogovor pa je bil nato pisno potrjen še s sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sodišče druge stopnje zaključuje, da so tudi vlaganja, ki so bila opravljena pred sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju zajeta v pričakovani lastninski pravici tožnice. Slednja bo namreč po smrti toženke pridobila vse predmetne nepremičnine skupaj z že opravljenimi vlaganji, zato bi bila z izplačilom (dela) le - teh neupravičeno obogatena, saj bi dvakrat prejela isto, prvič v denarju in drugič v obliki lastninske pravice.
ZZad člen 6, 9, 10, 10/1, 10/2. ZPP člen 213, 213/2, 337.
izplačilo članskih deležev - prenehanje članstva - izstop iz zadruge - prenehanje funkcije direktorja - izjava o spremembi statusa članskega deleža - zadružna pravila - pisna odpoved - odpovedni rok
Za odločitev o zahtevku po izplačilu članskih deležev ne more biti relevantno, ali je pritožnik podal izjavo ali izrazil željo po spremembi statusa njegovega članskega deleža oziroma spremembi prostovoljnih članskih deležev v obvezne.
Prenehanje funkcije direktorja ni v povezavi s članstvom tožeče stranke v toženi stranki.
Za presojo so bistvena zadružna pravila, ki imajo podlago v ZZad. Tako zadružna pravila kot ZZad določata, da lahko član izstopi iz zadruge z dnem, ko je zadruga prejela njegovo pisno odpoved, zadružna pravila pa za izstop določajo odpovedni rok. Odločilna je torej pisna odpoved, saj za drugačno razlago, kdaj oziroma kako član izstopi iz zadruge, ni druge dejanske in pravne podlage.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – odsotnost tožene stranke – sodba na podlagi pripoznave – predlog za preložitev naroka – pravočasnost vloge, vezane na rok – navadna poštna pošiljka – priporočena poštna pošiljka
ZPP strankam ne nalaga, da morajo vloge sodišču pošiljati priporočeno. S kakšno pošiljko (torej navadno ali priporočeno) bodo to storile, je povsem v domeni strank. Z vidika omenjenega zakona je pomembno le, da sodišče njihovo pošiljko (v kolikor je ta vezana na rok oziroma je njena vložitev časovno zamejena) pravočasno prejme. Ker je v konkretnem primeru ni prejelo (niti ni izkazano, da bi jo toženka poslala), je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave (3. odstavek 454. člena v zvezi s 316. členom ZPP) in je pritožničino navajanje, da naj bi ji bila (z izdajo izpodbijane sodbe) odvzeta pravica do obrambe, neutemeljeno.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSM0022532
ZD člen 123, 123/1, 132, 132/1, 142, 142/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/1.
denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sporna višina odškodnine - smrt stranke med visečnostjo pravde - procesno nasledstvo - univerzalno nasledstvo po materialnem pravu - dedovanje - dedič postane stranka v postopku v trenutku smrti
Dedič postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku, pod razveznim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini.
Posnetek videonadzorne kamere na parkirišču pred trgovinskim centrom ni nedovoljen dokaz niti v primeru, če opozorila, da se izvaja video nadzor ne bi bilo. Gre za trk ustavne pravice do zasebnosti in ustavne pravice do osebne varnosti in varstva zasebne lastnine. Po opravljenem testu sorazmernosti je sodišče prednost podelilo oškodovančevi pravici do osebne varnosti in pravici do varstva zasebne lastnine. Drugačna odločitev bi bila neživljenjska, saj bi pomenila, da obdolženčeva pravica do zasebnosti, ko izvršuje kaznivo dejanje, pretehta nad pravico oškodovanca do osebne varnosti in varstva zasebne lastnine, potencialni obdolženci pa bi lahko računali na večji uspeh pri izvrševanju kaznivih dejanj.
odvzem predmetov - odvzem osebnega vozila - last tretje osebe
Prvostopno sodišče je odločitev o tem, da je potrebno v konkretnem primeru lastnici, ki sicer ni storila prekrška, z njenim vozilom pa ga je storil njen mož, to je obdolženec, odvzeti vozilo, sprejelo na podlagi temeljite analize storilčevega obnašanja v cestnem prometu vse od leta 2012 do 2015 in ugotovitev, da je bil obdolženec v zadnjih treh letih večkrat zaradi težjih cestnoprometnih prekrškov obravnavan pred sodiščem, da je bil štirikrat kaznovan zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pri tem še trikrat zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Po oceni pritožbenega sodišča je nepomembno, ali je lastnica bila s tem dejstvom, da storilec njeno vozilo uporablja, seznanjena. Ključno pri tem je, da sta obdolženec in pritožnica partnerja, ki stanujeta na istem naslovu in da ima obdolženec ves čas dostop do tega vozila in bi ga imel tudi v primeru vrnitve.
upravljanje in unovčenje stečajne mase – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – stroški dolžnika – sklep o prodaji – izklicna ali izhodiščna cena – mnenje ločitvenega upnika – ocena likvidacijske vrednosti – način prodaje
Pritožba utemeljeno opozarja, da ni mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da se cenitveno poročilo, ki ga je predložil upravitelj, bistveno ne razlikuje od poročila v stečajnem spisu. Ocenjena likvidacijska vrednost, kot izhaja iz cenitve, ki jo je pridobil upravitelj, je 665.000,00 EUR, likvidacijska vrednost stroja, kot izhaja iz cenitve, ki jo je predložil pritožnik, pa 1,306.460,00 EUR. Višje sodišče ocenjuje, da gre za takšno razliko, ki bi jo sodišče prve stopnje pri odločanju moralo upoštevati oziroma dovolj prepričljivo obrazložiti, zakaj ocenjuje, da je predlagana izklicna cena (kljub novi, drugačni cenitvi) še vedno primerna.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – predmet zavarovanja – premoženje dolžnika – poslovni delež – rubež poslovnega deleža v lasti tretje osebe – neprimernost predmeta zavarovanja
Začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve je omejena na tista sredstva oziroma stvari, ki so last dolžnika oziroma tožene stranke. Tožeča stranka predlaga rubež 100% poslovnega deleža, ki pripada edinemu družbeniku tožene stranke, to je družbi P. d. o. o. Poslovni delež torej ni stvar ali premoženje dolžnika, temveč neke druge pravne osebe. S takim predlogom zato ni mogoče doseči zavarovanja vtoževane terjatve.