Porok ima vedno ekonomski interes, glede na določila materialnega prava pa mu pripada tudi pravni, intervencijski interes, da v pravdi nasproti upniku zmaga glavni dolžnik.
Dejstvo, da upnik v stečajnem postopku terjatve ni prerekal, ne jemlje intervencijskega interesa, ki temelji na materialnem pravu.
Pritožbeno sodišče sicer v celoti pritrjuje pritožničinim povzetkom prakse Ustavnega in Vrhovnega sodišča na 8. in 9. strani pritožbe, ki sta skozi dosedanje delo izoblikovali standarde, po katerih je treba za uresničitev navedenega pravnega jamstva iz 3. alineje 29. člena Ustave, posameznemu dokaznemu predlogu ugoditi oziroma kdaj ga je mogoče/dovoljeno zavrniti, brez da bi bilo to jamstvo zanikano. Njihovo bistvo tako ni v zapovedovanju nižjim sodiščem, kar bi nenazadnje nasprotovalo vsaj 125. členu Ustave, ampak v razmejevanju položajev, pri čemer je temeljno merilo pravna relevantnost - odločilnost predlaganega dokaza. Ta je odvisna od predmeta obravnavanja, ki je, ko gre za sodbo, zajet v opisu dejanja.
odvzem predmetov - odvzem osebnega vozila - last tretje osebe
Prvostopno sodišče je odločitev o tem, da je potrebno v konkretnem primeru lastnici, ki sicer ni storila prekrška, z njenim vozilom pa ga je storil njen mož, to je obdolženec, odvzeti vozilo, sprejelo na podlagi temeljite analize storilčevega obnašanja v cestnem prometu vse od leta 2012 do 2015 in ugotovitev, da je bil obdolženec v zadnjih treh letih večkrat zaradi težjih cestnoprometnih prekrškov obravnavan pred sodiščem, da je bil štirikrat kaznovan zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pri tem še trikrat zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Po oceni pritožbenega sodišča je nepomembno, ali je lastnica bila s tem dejstvom, da storilec njeno vozilo uporablja, seznanjena. Ključno pri tem je, da sta obdolženec in pritožnica partnerja, ki stanujeta na istem naslovu in da ima obdolženec ves čas dostop do tega vozila in bi ga imel tudi v primeru vrnitve.
pravica uporabe svojega jezika - pripadnik narodne skupnosti - nepopolna vloga
Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo v postopku pred organi tudi izven območja, na katerem sta uradna jezika tudi italijanski in madžarski jezik, vselej pravico uporabljati svoj jezik. Uporaba določb o popravi vlog (predložitvi vloge v jeziku organa) pa ne pride v poštev za tiste vloge, ki jih vlagajo pripadniki narodne skupnosti pri organu izven območja narodne skupnosti v jeziku narodne skupnosti, četudi ta jezik ni uradni jezik organa, ki tak postopek vodi.
VODE - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074792
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. 451. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ribnica člen 39.
spor majhne vrednosti - posebna pravila v postopkih majhne vrednosti - omejeno število vlog - druga pripravljalna vloga tožene stranke - nova dejstva - oskrba s pitno vodo - količina porabljene oziroma izlite vode - okvara vodomera - absolutna bistvena kršitev določb postopka - protispisnost - nepravilen prenos podatkov
Zgolj dejstvo, da je bil vodomer pokvarjen in ga je bilo potrebno zamenjati, količine izlite vode ne dokazuje.
V primeru kršitve po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo).
Tožena stranka mora navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (v postopkih, ki tečejo na podlagi razveljavitve sklepa o izvršbi in odstopa zadeve v odločanje pravdnemu sodišču, pa v svoji prvi pripravljalni vlogi). V drugi pripravljalni vlogi lahko tako tožena stranka podaja nova dejstva le, če je to nujno zaradi navedb, ki jih je v svoji vlogi podala tožeča stranka.
Dolžnikova plačilna nesposobnost oziroma trajna nelikvidnost nista pravno pomembni za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa, saj gre za materialnopravni pogoj, ki je pomemben za začetek postopka osebnega stečaja. Za ta postopek so pomembni le razlogi za insolventnost.
Ker je, kot je zapisalo sodišče prve stopnje, bančno kartico izročil blagajničarki samo eden od sostorilcev (A.), je zato glede tega odločilnega dejstva, kdo je pravzaprav spravil v zmoto posameznega blagajničarja v naštetih trgovinah, nasprotje z dejstvenim opisom, da so vsi štirje, obtoženi, A. in še dva neznana moška, dajali v plačilo bančni kartici obeh oškodovancev in na ta način tudi spravljali v zmoto posamezne trgovce v trgovinah.
ZZad člen 6, 9, 10, 10/1, 10/2. ZPP člen 213, 213/2, 337.
izplačilo članskih deležev - prenehanje članstva - izstop iz zadruge - prenehanje funkcije direktorja - izjava o spremembi statusa članskega deleža - zadružna pravila - pisna odpoved - odpovedni rok
Za odločitev o zahtevku po izplačilu članskih deležev ne more biti relevantno, ali je pritožnik podal izjavo ali izrazil željo po spremembi statusa njegovega članskega deleža oziroma spremembi prostovoljnih članskih deležev v obvezne.
Prenehanje funkcije direktorja ni v povezavi s članstvom tožeče stranke v toženi stranki.
Za presojo so bistvena zadružna pravila, ki imajo podlago v ZZad. Tako zadružna pravila kot ZZad določata, da lahko član izstopi iz zadruge z dnem, ko je zadruga prejela njegovo pisno odpoved, zadružna pravila pa za izstop določajo odpovedni rok. Odločilna je torej pisna odpoved, saj za drugačno razlago, kdaj oziroma kako član izstopi iz zadruge, ni druge dejanske in pravne podlage.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 557, 557/1. SPZ člen 23, 48, 48/1, 48/2. ZPP člen 337, 337/1. ZTLR člen 20, 22. ZZK-1 člen 41.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - vlaganja - dogovor o skupni gradnji - nova stvar - pričakovana lastninska pravica - neupravičena obogatitev - uporabnina - pobotni ugovor - načelo pravičnosti - pravdni stroški
Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da tožnica sama navaja, da sta se pravdni stranki že ob začetku prvih vlaganj leta 1996 ustno dogovorili, da bodo vsa tožničina vlaganja imela za posledico pridobitev lastninske pravice na predmetnih nepremičninah, tak dogovor pa je bil nato pisno potrjen še s sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sodišče druge stopnje zaključuje, da so tudi vlaganja, ki so bila opravljena pred sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju zajeta v pričakovani lastninski pravici tožnice. Slednja bo namreč po smrti toženke pridobila vse predmetne nepremičnine skupaj z že opravljenimi vlaganji, zato bi bila z izplačilom (dela) le - teh neupravičeno obogatena, saj bi dvakrat prejela isto, prvič v denarju in drugič v obliki lastninske pravice.
upravljanje in unovčenje stečajne mase – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – stroški dolžnika – sklep o prodaji – izklicna ali izhodiščna cena – mnenje ločitvenega upnika – ocena likvidacijske vrednosti – način prodaje
Pritožba utemeljeno opozarja, da ni mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da se cenitveno poročilo, ki ga je predložil upravitelj, bistveno ne razlikuje od poročila v stečajnem spisu. Ocenjena likvidacijska vrednost, kot izhaja iz cenitve, ki jo je pridobil upravitelj, je 665.000,00 EUR, likvidacijska vrednost stroja, kot izhaja iz cenitve, ki jo je predložil pritožnik, pa 1,306.460,00 EUR. Višje sodišče ocenjuje, da gre za takšno razliko, ki bi jo sodišče prve stopnje pri odločanju moralo upoštevati oziroma dovolj prepričljivo obrazložiti, zakaj ocenjuje, da je predlagana izklicna cena (kljub novi, drugačni cenitvi) še vedno primerna.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – odsotnost tožene stranke – sodba na podlagi pripoznave – predlog za preložitev naroka – pravočasnost vloge, vezane na rok – navadna poštna pošiljka – priporočena poštna pošiljka
ZPP strankam ne nalaga, da morajo vloge sodišču pošiljati priporočeno. S kakšno pošiljko (torej navadno ali priporočeno) bodo to storile, je povsem v domeni strank. Z vidika omenjenega zakona je pomembno le, da sodišče njihovo pošiljko (v kolikor je ta vezana na rok oziroma je njena vložitev časovno zamejena) pravočasno prejme. Ker je v konkretnem primeru ni prejelo (niti ni izkazano, da bi jo toženka poslala), je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave (3. odstavek 454. člena v zvezi s 316. členom ZPP) in je pritožničino navajanje, da naj bi ji bila (z izdajo izpodbijane sodbe) odvzeta pravica do obrambe, neutemeljeno.
V primeru, ko pride do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz 1. odstavka 158. člena, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu.
Od povprečno skrbne osebe, posebej pa od odvetnika, ki je seznanjen s težo posledic izostanka oprave konkretnega procesnega dejanja, se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče.
ZPP člen 142, 142/4, 450, 450/1. ZOdvT tarifna številka 6000.
spor majhne vrednosti – pisnost postopka – izvedba naroka – vročanje v hišni predalčnik – fikcija vročitve – obvestilo o opravljeni vročitvi – javna listina – stroški postopka – pavšalni znesek za fotokopiranje
Na nastop fikcije vročitve nima nobenega vpliva dejstvo, da vročevalec po izteku roka za prevzem pošiljke te ni mogel vložiti v hišni predalčnik, ker je bila pošiljka prevelika. Toženec je bil poučen, da bo pošiljka zato vrnjena sodišču. Pošiljke ni prevzel, čeprav je vedel, kje ga čaka, zato se ne more sklicevati, da mu vsebina pošiljke ni znana. Obvestilo o opravljeni vročitvi je javna listina in se domneva, da je njegova vsebina resnična. Toženec sicer sme dokazati nasprotno, vendar gola trditev, da obvestila ni prejel, ne zadošča, da bi izpodbil navedeno zakonsko domnevo, posebej še, ker toženec sam poudarja, da ima urejen in dostopen hišni predalčnik. Potemtakem ni verjetno, da bi se obvestilo, ki mu ga je pustil vročevalec, lahko izgubilo.
OZ člen 287, 288. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
vrstni red obračunavanja – zamuda s plačilom – zamudne obresti – absolutne bistvene kršitve ZPP – nepopolna dokazna ocena
Kršitev 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana le, če sodbe zaradi nerazumljivosti, protislovnosti ali neobrazloženosti sploh ni mogoče preizkusiti. Če pa sodišče ne upošteva metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, je bodisi podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, bodisi gre za (če je argumentacija v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili), zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
ZPP člen 243. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
neuporabno izvedensko mnenje – odmera nagrade in stroškov izvedenca
S strani izvedenca medicinske stroke podano dopolnilno izvedensko delo je neuporabno v konkretni pravdi, saj sodišču prve stopnje ne more biti v pomoč pri razjasnitvi dejstev, glede katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (kar je v skladu z 243. členom ZPP smisel izvedbe dokaza z izvedencem), upoštevaje da na s strani sodišča postavljena vprašanja sploh ne odgovarja.
Izvedenec je specifični pomočnik sodnika, zato je naloga sodišča, da ob odmeri nagrade in stroškov izvedencu ne glede na siceršnje vsebinske pripombe strank, ki bi lahko bile upoštevne v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega dela presodi, ali je izvedenec s strani sodišča zastavljeno mu nalogo tudi izpolnil, saj je le v tem primeru lahko upravičen do nagrade za opravljeno delo.
ZNP člen 35, 35/1, 45, 45/1, 46. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti – udeleženec postopka
Materialnopravno zmotno je stališče, da pritožnici pripada status udeleženke postopka že zato, ker po 1. odstavku 45. člena ZNP sodi v krog oseb, ki so procesno legitimirane za vložitev predloga.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. S to odločbo toženec res ni odpravil v tožbi napadenih odločb, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je potrebno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči (274. člen ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006288
KZ-1 člen 86, 86/1. ZKP 129a.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – prestajanje zaporne kazni – možnost z opravljanje primernega dela
Nenazadnje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna tudi zato, ker obsojenec nima možnosti, da bi opravljal dela v splošno korist, saj se nahaja na prestajanju druge zaporne kazni enega leta in šestih mesecev, katero je nastopil dne 13.9.2014. Eden od kriterijev, ki se upošteva pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist je, v skladu z osmim odstavkom 86. člena KZ-1, tudi možnost za opravljanje primernega dela. Ker je obsojenec že na prestajanju druge zaporne kazni te možnosti nima, zato je odločitev sodišča prve stopnje tudi že iz tega razloga pravilna.