Pri odločanju o popolni oprostitvi plačila sodnih taks je v primerih, ko stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in tudi ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo, potrebno pri ugotavljanju pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje upoštevati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata ZBPP in ZSVarPre.
Predlagatelj je v predlogu korektno predstavil sporno pravno razmerje in vsebino predlagane sodne poravnave. V predlogu se je celo izrecno skliceval na 309. člen ZPP, ki ureja preventivno (pretorično) poravnavo. Po navedenem zakonskem določilu lahko tisti, ki namerava vložiti tožbo, poskusi pri okrajnem sodišču, na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče, doseči sodno poravnavo. V tem primeru torej ne gre za pravdni ali nepravdni postopek, kot si napačno razlaga sodišče prve stopnje. Tudi krajevna pristojnost sodišča ni pogoj, če se stranke predlagane sodne poravnave z njo strinjajo. Prav tako ni pomembno, da je predmet predlagane sodne poravnave razdružitev solastnega nepremičnega premoženja, o kateri bi sicer odločalo sodišče v nepravdnem postopku. Po stališču pravne teorije tudi v takem primeru ni videti vsebinske ovire za sklenitev sodne poravnave na podlagi navedenega zakonskega določila.
ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 274. ZArbit člen 36, 36/1, 36/2, 36/2-3, 40, 40/2, 45, 49.
arbitražna odločba - razveljavitev - zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - procesna predpostavka - klavzula o arbitražnem reševanju sporov
Stalna arbitraža A. d.d. (prvotožena stranka) nima sposobnosti biti stranka in ni nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Ta sposobnost je procesna predpostavka in od njenega (ne)obstoja je odvisna dopustnost tožbe. Ker te pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo (peti odstavek 81. člena ZPP).
Ker je bilo dogovorjeno arbitražno reševanje sporov iz delovnega razmerja, so bili tožniki dolžni postopati v skladu s pravili arbitražnega postopka. Zaradi zamude roka za uveljavljanje sodnega varstva iz drugega odstavka 21. člena Poslovnika je sodišče prve stopnje tožbo tožnikov pravilno zavrglo, hkrati pa to tudi pomeni, da je po poteku roka, v katerem bi lahko arbitraža odločila o zahtevku in roka za sodno uveljavljanje sodnega varstva, nastal pravni položaj, ko se šteje, da je arbitražni postopek končan v smislu določbe 3. točke 2. odstavka 36. člena ZArbit, torej ko arbitražni senat ugotovi, da je postalo nadaljevanje postopka zaradi kakršnegakoli drugega razloga nepotrebno ali nemogoče.
Odločitev o zavrženju tožbe v delu, s katerim tožniki od drugotožene stranke zahtevajo plačilo razlike stroškov prevoza na delo in z dela, je pravilna. Ker bi lahko tožniki uveljavljali sodno varstvo v roku 30 dni od poteka roka, v katerem bi moral arbitražni senat odločiti, zamuda roka v smislu določbe 21. člena Poslovnika pomeni, da sodišče prve stopnje tožbo v skladu z 274. členom ZPP zavrže.
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - projektantska pogodba - naročilo v nasprotju s prostorskimi akti - neustreznost izdelanih projektov - izpolnitev naročila v skladu z določili pogodbe
Ko investitor ne ve, da je njegovo naročilo v nasprotju s prostorskimi akti in v zvezi s tem ne sprejema nobenega rizika, ne more zahtevati plačila. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da je bilo zatrjevano dejansko stanje drugačno. Tožena stranka naj bi bila seznanjena z rizikom, da ne bo mogoče dobiti gradbenega dovoljenja in naj bi kljub temu forsirala, da se izdela dokumentacijo in vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če je tako, je projektant naročilo izpolnil v skladu z določili pogodbe in neustreznost izdelanih projektov ne izvira iz njegove sfere, zato zanjo projektant ne more odgovarjati.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno takšno tožbo zavreči.
odsvojitev poslovnega deleža – preklic pooblastil zakonitemu zastopniku – nov zakoniti zastopnik – učinek vpisa podatka v sodni register
Po prvem odstavku 8. člena ZSReg ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register po prvem odstavku 43. člena tega zakona, če zakon ne določa drugače. Ker izhaja iz zgodovinskega izpiska AJPES, da je bil vpis spremembe zakonitega zastopnika objavljen 5.2.2015, to pomeni, da ima vpis novega zakonitega zastopnika od tega dne (tj. od 5.2.2015) pravni učinek nasproti tretjim.
Sodišče prve stopnje je tožniku utemeljeno prisodilo odpravnino glede na doseženo delovno dobo pri obeh delodajalcih (prenosniku in prevzemniku), skladno z določbo 1. alineje 1. odstavka 108. člena ZDR-1. Je pa napačno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo v plačilo tudi dajatve in prispevke od bruto zneska. Skladno z 9. odstavkom 44. člena ZDoh -2 se dohodnina ne plačuje za prejete zneske odpravnine po 108. členu ZDR-1 do višine desetkratnika povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Znesek, ki ga je prejel tožnik, te višine ne presega. Skladno z določbo prve alineje 3. odstavka 144. člena ZPIZ-2 se od odpravnine do višine, določene v 9. odstavku 44. člena Zdoh-2, tudi ne plačujejo prispevki.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - nov dokaz - pritožbena novota
ZPP v prvem odstavku 337. člena določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena zakona. Ker tožena stranka ni dokazala, da predloženih dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku oz. do konca glavne obravnave, pritožbeno sodišče novih dokazov ni smelo upoštevati (šesti odstavek 286. člena ZPP).
Ker je bilo z zanesljivostjo ugotovljeno, da obdolženec s strani oškodovanca ni bil napaden, tudi dalje ni moč utemeljeno razpravljati o morebitnem silobranu kot ga, izhajajoč zgolj iz zagovora obdolženca, vidi njegov zagovornik.
Da bo sodišče prve stopnje zapolnilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika ali manj osnovnega zneska minimalnega dohodka, bo moralo sodišče prve stopnje zato pravilno ugotoviti dejansko stanje občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje na strani tožeče stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca
Tožnica je bila od 1. 1. 2013 neupravičeno odsotna z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestila, čeprav bi to morala in mogla storiti. Tožnica v kritičnem času ni bila v takšnem stanju, da ne bi bila sposobna obvestiti delodajalca o razlogu odsotnosti. Bolniški stalež je bil tožnici zaključen 31. 12 .2012, zato bi morala obvestiti toženo stranko o razlogih za svojo odsotnost. Glede na to, da je bila že prej dalj časa v bolniškem staležu, se je mogla in morala zavedati, da mora o svoji odsotnosti obveščati delodajalca. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka dokazala obstoj odpovednega razloga iz 3. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR, ki določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
ZFPPIPP člen 294, 356, 364, 364/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
načrt razdelitve – ugovor proti načrtu razdelitve – vrstni red ločitvenih pravic – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predračun stroškov stečajnega postopka
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da teče ločen postopek unovčevanja premičnega premoženja dolžnika, v zvezi s katerim je že odločalo prvostopenjsko sodišče in pritožbeno sodišče. Glede tega premičnega premoženja je tudi podan nov predlog prodaje s strani stečajne upraviteljice. Iz spisovnih podatkov ni najti razlogov, da bi se prvostopenjsko sodišče moralo opredeljevati do vprašanj, ki se nanašajo na unovčenje premičnega dela premoženja stečajnega dolžnika, že v okviru razdelitve stečajne mase, ki predstavlja neunovčljivo nepremično premoženje stečajnega dolžnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Sodišče ne presoja primernosti odločitev delodajalca v zvezi z reorganizacijo kot poslovnih odločitev (in v povezavi s tem ne presoja, ali so obstajali utemeljeni razlogi za ukinitev posameznega delovnega mesta ali ne). Delodajalec se lahko odloča za spremembe v organizaciji dela, četudi slabših poslovnih rezultatov (še) ni.
Četudi je tožena stranka vodila postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in je tožniku vročila opozorilo pred odpovedjo, to še ne pomeni, da je iz tega razloga kasneje podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navidezna in zato nezakonita, zlasti ne zato, ker je bila pri toženi stranki dejansko izvedena reorganizacija v povezavi z ekonomskimi razlogi.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik sam izstopiti iz sindikata in da bi šele na ta način prenehala obveza tožene stranke do obračunavanja in plačevanja članarine oziroma odtegovanja tega zneska od tožnikove plače in nakazovanje sindikatu. Tožnik je kot delavec tožene stranke upravičen kadarkoli preklicati soglasje glede izplačevanja sindikalne članarine ter delodajalcu prepovedati nadaljnje odtegovanje članarine. Ker je tožnik preklical soglasje za odtegovanje dela plače za članarino in blagajno vzajemne pomoči, je tožnikov zahtevek za plačilo nezakonito odtegnjenega zneska plače utemeljen.
ZPIZ-2 člen 27, 28. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/1, 226.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starostna upokojitev - posebno varstvo pred odpovedjo - varovana kategorija
Sodišče prve stopnje se je pri presoji, ali je tožnica varovana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 114. členu ZDR-1, postavilo na stališče, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev upošteva tudi znižanje starostne meje zaradi skrbi za otroke. Takšno stališče je napačno. Zato je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je tožnica ob prejeti odpovedi pogodbe o zaposlitvi spadala v varovano kategorijo delavcev pred upokojitvijo, ki so varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu z določbo 1. odstavka 114. člena ZDR-1, ker ji je z upoštevanjem znižanja starostne meje za 6 mesecev zaradi skrbi za otroke do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot 5 let pokojninske dobe.
Znižanja starostne meje po 28. členu ZPIZ-2 ni mogoče upoštevati pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. V skladu z zakonsko ureditvijo je namreč od zavarovanca odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljal znižanje starostne meje in na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato pri razlagi pojma „izpolnitev pogojev za starostno upokojitev“ v skladu s 1. odstavkom 114. člena ZDR-1 ni mogoče upoštevati znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. Sporno razmerje med pravdnima strankama je bilo pravnomočno urejeno na način, kakor to izhaja iz odločbe toženke. S to odločbo toženka res ni odpravila v tožbi napadanih odločb, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Ker je bilo v zadevi že pravnomočno odločeno na podlagi določb ZOPRZUJF, bi moralo sodišče prve stopnje, ob svojem odločanju to ugotoviti in v skladu z 274. členom ZPP tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanih odločb, zavreči.
ZPP člen 133, 133/1, 318, 318/1. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo - vročanje
Temeljni pogoj za izdajo zamudno sodbe je, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor in da tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku iz 277. člena ZPP. Poštar je sodno pisanje (tožbo s pozivom toženi stranki, naj nanjo odgovori) vročil delavcu tožene stranke (skladiščniku), ki je vročilnico podpisal. S takšno vročitvijo je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov se lahko poda le zaradi novih kršitev pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je delavec storil po pisnem opozorilu.
Revizija zoper sklep pritožbenega sodišča ni vložena po odvetniku. Ni izkazano niti, da bi imel pritožnik pravniški državni izpit. Zato je izpodbijani sklep, s katerim je revizija v skladu s 1. odstavkom 91. člena ZPP zavržena, zakonit.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Delavci, ki so formalno v kontinuiranem obdobju zaposleni pri različnih delodajalcih, so glede pravic, ki so vezane na delovno dobo, v enakem pravnem položaju kot tisti delavci, ki so formalno prešli od enega delodajalcu k drugemu po določbi 73. člena ZDR, če so podane okoliščine, ki kažejo na dejansko delovnopravno kontinuiteto delovnega razmerja, kot na primer, da delavci ves čas opravljajo enako delo, na istem delovnem mestu, na isti lokaciji in z istimi sredstvi. Ne glede na to, da so ti delavci zaposleni pri različnih delodajalcih, se jim tako v primeru dejanske delovnopravne kontinuitete delovnega razmerja upošteva delovna doba pri vseh delodajalcih in imajo pravice, ki jim gredo glede na skupno delovno dobo. Tožena stranka je začela opravljati isto dejavnost parketarstva z istimi delavci in istimi sredstvi, kot jo je prej opravljala družba A., d. o. o.. Tožnik je brez časovne prekinitve ves čas opravljal isto delo, pri tem pa je ves čas kot nadrejenega doživljal D.D. mlajšega (ustanovitelja tožene stranke), zato tožniku zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pripada odpravnina, upoštevaje seštevek delovne dobe pri obeh delodajalcih (pri A., d. o. o. in pri toženi stranki) v okviru dejanske delovnopravne kontinuitete delovnega razmerja.