Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. S to odločbo toženec res ni odpravil v tožbi napadenih odločb, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je potrebno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči (274. člen ZPP).
Pri odločanju o popolni oprostitvi plačila sodnih taks je v primerih, ko stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in tudi ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo, potrebno pri ugotavljanju pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje upoštevati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata ZBPP in ZSVarPre.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006288
KZ-1 člen 86, 86/1. ZKP 129a.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – prestajanje zaporne kazni – možnost z opravljanje primernega dela
Nenazadnje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna tudi zato, ker obsojenec nima možnosti, da bi opravljal dela v splošno korist, saj se nahaja na prestajanju druge zaporne kazni enega leta in šestih mesecev, katero je nastopil dne 13.9.2014. Eden od kriterijev, ki se upošteva pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist je, v skladu z osmim odstavkom 86. člena KZ-1, tudi možnost za opravljanje primernega dela. Ker je obsojenec že na prestajanju druge zaporne kazni te možnosti nima, zato je odločitev sodišča prve stopnje tudi že iz tega razloga pravilna.
ZPIZ-2 člen 27, 28. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/1, 226.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starostna upokojitev - posebno varstvo pred odpovedjo - varovana kategorija
Sodišče prve stopnje se je pri presoji, ali je tožnica varovana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 114. členu ZDR-1, postavilo na stališče, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev upošteva tudi znižanje starostne meje zaradi skrbi za otroke. Takšno stališče je napačno. Zato je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je tožnica ob prejeti odpovedi pogodbe o zaposlitvi spadala v varovano kategorijo delavcev pred upokojitvijo, ki so varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu z določbo 1. odstavka 114. člena ZDR-1, ker ji je z upoštevanjem znižanja starostne meje za 6 mesecev zaradi skrbi za otroke do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot 5 let pokojninske dobe.
Znižanja starostne meje po 28. členu ZPIZ-2 ni mogoče upoštevati pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. V skladu z zakonsko ureditvijo je namreč od zavarovanca odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljal znižanje starostne meje in na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato pri razlagi pojma „izpolnitev pogojev za starostno upokojitev“ v skladu s 1. odstavkom 114. člena ZDR-1 ni mogoče upoštevati znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - aktivna legitimacija za pritožbo - ožje povezana oseba
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da svojo aktivno legitimacijo pritožnica utemeljuje z navedbami, da sicer ni upnica stečajnega dolžnika, da pa je še vedno lastnica podjetja v stečaju in deli finančno usodo podjetja ter je njena dolžnost, da le-tega zaščiti. Pritožbeno sodišče pa poudarja, da tak položaj pritožnici ne daje aktivne legitimacije za pritožbo proti sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu.
izločitvena pravica – izločitvena pravica na terjatvah
Pri terjatvah ni nevarnosti, da bi lahko zaradi posesti, ali pa zaradi nepravilnega vpisa v zemljiško knjigo, prišlo do izgube terjatve. Tudi dobroverna pridobitev terjatve praviloma ni mogoča. Za obstoj izločitvene pravice na terjatvah torej ni potrebe, in zato izločitvene pravice na terjatvah zakon (ZFPPIPP) ne predvideva. Izločitveno pravico ima zato lahko le lastnik stvari.
ZPP člen 18, 339, 339/2, 339/2-3. ZDSS-1 člen 19, 52, 52/1. ZSDU člen 27, 27/3, 33, 53, 53/1, 53/1-2.
kolektivni delovni spor - zavrženje predloga - sodelovanje delavcev pri upravljanju - svet delavcev - predlogi kandidatov - volitve članov sveta delavcev
S predlogom v kolektivnem delovnem sporu je mogoče izpodbijati sklep volilne komisije o zavrnitvi kandidature in zahtevati neveljavnost volitev članov sveta delavcev. Nima pa predlagatelj sodnega varstva za ugotovitev neveljavnosti umikov podpore kandidaturi, saj gre za ugotovitev dejstva. Nedopusten je tudi del predloga, da se nasprotni udeleženki naloži sprejem sklepa o pravočasni in formalno popolni kandidaturi predlagatelja ter sklepa o objavi kandidatne liste, na kateri bo kot kandidat naveden tudi predlagatelj, izvedba vseh potrebnih volilnih opravil in glasovanja na nadomestnih volitvah za člana sveta delavcev, saj vsebinsko odločanje o predlogu v kolektivnem delovnem sporu mimo določb 33. in 53. člena ZSDU ni predvideno. Ker je sodišče prve stopnje v tem delu o predlogu odločalo po vsebini, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 354. člena ZPP v tem delu pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo in predlog v tem delu zavrglo.
Umik podpore kandidaturi, ko je ta vložena, v ZSDU ni predviden. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je predlagatelj že dan pred koncem kandidacijskega postopka, podal predlog za kandidaturo z zadostno podporo zaposlenih, v nadaljevanju pa je bila vloga po mnenju nasprotne udeleženke formalno pomanjkljiva le zaradi nezadostnega števila podpisov. Glede na to, da mora biti po tretjem odstavku 27. člena ZSDU predlogu kandidata za člana sveta delavcev priložena tudi pisna izjava kandidatov, da se s kandidaturo strinja (izpolnjevanje tega pogoja ni sporno), umiki podpore delavcev po vložitvi pravočasne in formalno popolne kandidature niso dopustni. Če želi delavec z aktivno volilno pravico po vložitvi kandidature umakniti oziroma odreči podporo posameznemu kandidatu, lahko to stori le na glasovanju.
ZPP člen 133, 133/1, 318, 318/1. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo - vročanje
Temeljni pogoj za izdajo zamudno sodbe je, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor in da tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku iz 277. člena ZPP. Poštar je sodno pisanje (tožbo s pozivom toženi stranki, naj nanjo odgovori) vročil delavcu tožene stranke (skladiščniku), ki je vročilnico podpisal. S takšno vročitvijo je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov se lahko poda le zaradi novih kršitev pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je delavec storil po pisnem opozorilu.
ZDR-1 člen 20, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 240.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pisno opozorilo - delodajalec - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - objektivni rok
Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da se zaradi obstoja pisnega pooblastila kot delodajalec glede na prvi odstavek 20. člena ZDR-1 v konkretnem primeru šteje tudi namestnik predsednika uprave tožene stranke. Zato za tek subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 ni pomembno le, kdaj je za odpovedni razlog izvedel predsednik uprave, ampak je pomembna tudi seznanitev njegovega namestnika, ki ga je predsednik uprave pooblastil za nadomeščanje pri opravljanju njegovih nalog v funkciji uprave in za sklepanje vseh pravnih poslov v okviru rednega poslovanja. To pooblastilo vsebuje tudi pooblastilo za vodenje postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za njeno podajo. Ker sodišče prve stopnje ni v zadostni meri raziskalo, kdaj je namestnik predsednika uprave izvedel za odpovedni razlog in ali je morda iz tega razloga bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana prepozno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 55, 56. ZSPD člen 26.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Kot razlog za sklenitev pogodbe za določen čas je v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki sta jo sklenili tožnica in tožena stranka, navedeno nadomeščanje začasno odsotnega delavca (porodniški dopust določene delavke). Stališče prvostopenjskega sodišča, da je dokazan obstoj razloga po 2. alinei 1. odstavka 54. člena ZDR-1 za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je pravilno. Pritrditi je zaključku, da je ta razlog v obravnavanem primeru podan in da je tožničina pogodba o zaposlitvi zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca sklenjena zakonito, ker je v njej poimensko navedena delavka, ki jo je tožnica nadomeščala, njena veljavnost pa je določena znotraj obdobja odsotnosti odsotne delavke. Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca je bistvenega pomena dejstvo, da se sklene za enako delovno mesto kot ga je zasedala začasno odsotna delavka in da je tožnica, ki jo je nadomeščala, opravljala dela in naloge, ki so določene za to delovno mesto, pri čemer okoliščina, da ni opravljala točno enakega dela kot odsotna delavka, ni bistvena. Ker v obravnavanem primeru pogodba o zaposlitvi za določen čas ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, prav tako pa ne gre za primer, ko delavec ostane na delu po poteku določenega časa, nista izpolnjena niti prvi niti drugi pogoj za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas iz citirane določbe. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0064670
SZ-1 člen 25, 25/1, 29, 29/3, 34, 35, 62, 68. OZ člen 73. SPZ člen 118. ZIZ člen 272, 272/1.
upravljanje večstanovanjske stavbe – etažni lastniki – način odločanja etažnih lastnikov – redno upravljanje – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – pooblastila upravnika – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – upravnik – pooblastilo upravnika za sklenitev pogodbe – umik soglasja etažnih lastnikov
Vsaka izboljšava na večstanovanjski hiši še ne predstavlja posla, ki presega okvir rednega upravljanja, če ga je mogoče opredeliti kot potrebnega za zagotavljanje pogojev bivanja, ali če se na ta način le vzpostavlja ali ohranja osnovni namen delovanja večstanovanjske stavbe.
Tudi če upravnik ne bi imel posebnega pooblastila za sklenitev pogodbe z drugotoženo stranko, kot je to posebej navedeno v obrazložitvi soglasja etažnih lastnikov, je bil dolžan z drugotoženo stranko skleniti pogodbo, ker je na podlagi 1. alineje 4. odstavka 118. člena SPZ dolžan izvajati sklepe etažnih lastnikov.
Umik soglasja devetindvajsetih etažnih lastnikov nima pravnega učinka, ker je bilo v postopku izdaje začasne odredbe izkazano s stopnjo verjetnosti, da je bila o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja, sprejeta odločitev etažnih lastnikov v skladu z določbami SZ-1, zato odločitev zavezuje vse etažne lastnike, tako tiste, ki so podpisali soglasje, kot tiste, ki soglasja niso podpisali.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Sodišče ne presoja primernosti odločitev delodajalca v zvezi z reorganizacijo kot poslovnih odločitev (in v povezavi s tem ne presoja, ali so obstajali utemeljeni razlogi za ukinitev posameznega delovnega mesta ali ne). Delodajalec se lahko odloča za spremembe v organizaciji dela, četudi slabših poslovnih rezultatov (še) ni.
Četudi je tožena stranka vodila postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in je tožniku vročila opozorilo pred odpovedjo, to še ne pomeni, da je iz tega razloga kasneje podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navidezna in zato nezakonita, zlasti ne zato, ker je bila pri toženi stranki dejansko izvedena reorganizacija v povezavi z ekonomskimi razlogi.
Tožnik, ki je uveljavljal sodno varstvo zoper upravna akta tožene stranke o negativni uskladitvi pokojnin, je tekom sodnega postopka umrl. Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, kar pomeni, da jih niti v sodnem postopku ne more uveljavljati nihče drug, razen zavarovanca. Če zavarovanec ali uživalec določene denarne dajatve med postopkom umre, ni več tožeče stranke, s katero bi se nadaljeval sodni postopek. Ker je sodišče prve stopnje nadaljevalo postopek smrti tožnika, ki v sodnem postopku ne more več biti stranka, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
vstop novega upnika - pravica do izjave - sprememba upnika
Pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika v izvršilni postopek je potrebno dolžniku zagotoviti pravico do izjave tako, da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZDR-1 člen 228, 228/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - nastanek utemeljenega razloga za odpoved - rok za podajo odpovedi
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je najkasneje z ukinitvijo delovnega mesta tožnice nastal utemeljen razlog za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je s tem dnem začel teči rok šestih mesecev za podajo odpovedi. Ker je tožena stranka tožnici podala odpoved pogodbe o zaposlitvi po roku iz šestega odstavka 88. člena ZDR, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi prepozna in s tem podana nezakonito. Prvi odstavek 228. člena ZDR-1 med drugim določa, da se postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo v skladu z zakonom, ki je veljal do uveljavitve tega zakona. Dejstvo, da je tožena stranka s sklepom z dne 18. 1. 2013 ukinila tožničino delovno mesto, še ne pomeni, da se je s tem dejanjem tožene stranke že začel postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov tožnici. Bistveno je, kdaj je tožena stranka začela s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožnici podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov dne 6. 9. 2013, to je v času veljavnosti ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, in ki ne določa roka, v katerem mora delodajalec podati odpoved, delavcu tako je določa kot prejšnji ZDR. To pomeni, da tožena stranka odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni podala prepozno in je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Pri toženi stranki je šlo za postopek redne likvidacije po določbah ZGD-1. Prijava terjatve v postopku redne likvidacije ne pomeni ovire, da tožnica te terjatve uveljavlja v sodnem postopku v višini, ki jo je priznal likvidacijski upravitelj. Ker je tožena stranka tožnici v postopku redne likvidacije priznala terjatev iz naslova odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, regres za letni dopust za leto 2010 in 2011 in premalo izplačane plače za leto 2008 in 2009, tožnica pa je te terjatve v sodnem postopku uveljavljala v isti višini, je sodišče njenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik sam izstopiti iz sindikata in da bi šele na ta način prenehala obveza tožene stranke do obračunavanja in plačevanja članarine oziroma odtegovanja tega zneska od tožnikove plače in nakazovanje sindikatu. Tožnik je kot delavec tožene stranke upravičen kadarkoli preklicati soglasje glede izplačevanja sindikalne članarine ter delodajalcu prepovedati nadaljnje odtegovanje članarine. Ker je tožnik preklical soglasje za odtegovanje dela plače za članarino in blagajno vzajemne pomoči, je tožnikov zahtevek za plačilo nezakonito odtegnjenega zneska plače utemeljen.
V tem sporu tožeča stranka od toženca vtožuje odškodnino za škodo, ki ji je nastala zato, ker toženec ob prenehanju delovnega razmerja ni vrnil vseh vzorcev, modelov in drugega predstavitvenega materiala, ki jih je prejel za opravljanje svojega dela. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vseh v dokaznem postopku izvedenih dokazov. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala nastanka škode in te svoje odločitve tudi ni ustrezno utemeljilo.
Skladno z določilom 176. člena ZDR-1 mora delodajalec o disciplinski odgovornosti delavca odločiti najkasneje v enem mesecu od dneva, ko je izvedel za kršitev oz. najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Glede na to, da je tožena stranka o disciplinski odgovornosti tožnice odločila šele 10. 3. 2014, čeprav se je z očitanimi kršitvami seznanila najkasneje dne 23. 1. 2014, je vodenje disciplinskega postopka zoper tožnico zastaralo.
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
Tožnica je v tožbi zahtevala obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.