Tožena stranka ni bila upravičena odpovedati pogodbeno razmerje v tistem delu, ki se nanaša na zdravstveno dejavnost na primarni ravni, in sicer ne glede na to, da tožeča stranka v času delne odpovedi pogodbenega razmerja za to področje še ni uspela pridobiti koncesije. Te koncesije tožeča stranka res dotlej ni uspela pridobiti, pri čemer pa je tožena stranka kljub temu 26.4.2012 tudi v tem delu sklenila pogodbo s tožečo stranko, čeprav je vedela, da nima koncesije, upoštevaje ob tem, da je občina že v letu 2004 (priloga A7) sprejela sklep o mreži javne zdravstvene službe na primarni ravni v občini (v kateri se je nahajala tudi tožeča stranka). Zaradi tega tudi po oceni pritožbenega sodišča tedaj niso bili podani pogoji za (delni) odstop od pogodbe po prvem odstavku 54. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2012 (priloga A6) v zvezi z 21. členom pogodbe (priloga A4), niti niso bili podani zakonski pogoji za ničnost pogodbe.
ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku
Dejstva, da je pravočasno prijavila terjatev in ločitveno pravico, upnica ne izpodbija, podatki spisa pa ne izkazujejo, da bi bila v predmetnem izvršilnem postopku že opravljena prodaja premoženja. Ob navedenem pa je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi predmetne izvršbe pravilna, prav tako pa je sodišče pravilno odločilo, da ostane v veljavi ločitvena pravica pridobljena v zvezi s predmetno izvršbo na nepremičnino.
ZFPPIPP člen 399, 399-1. KZ člen 196, 196/1, 197, 197/1.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja – predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kazniva dejanja, ki so ovira za odpust obveznosti – kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili
Presoja o tem, ali posamezno kaznivo dejanje sodi v sklop kaznivih dejanj, ki predstavljajo oviro za odpust obveznosti, sodi v pristojnost sodišča in ne Ministrstva za pravosodje. Po ustaljeni sodni praksi kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo niso samo tista, ki jih je zakonodajalec uvrstil v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo, temveč so tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih njim podobna. Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ RS vsebuje elemente kaznivega dejanja proti premoženju, saj je pri njem premoženjski element nedvomno podan.
Za veljavnost vročitve ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju. Namen določb o vročanju je zagotoviti razumno pričakovanje, da se bo naslovnik pravočasno seznanil z vročenim pisanjem. Le če bi vročevalec izvedel, da je toženec odsoten in ne bo mogel pravočasno sprejeti pisanja, pa bi vročitev opravil, bi šlo za kršitev postopka. Ker je vročevalec obvestilo pustil v hišnem predalčniku in ker toženec ni niti zatrjeval, da je za njegovo odsotnost vedel, takšni vročitvi ni mogoče očitati nepravilnosti.
URS člen 23. ZIZ člen 38, 38/5, 47. ZPP člen 11, 11/1, 11/3.
umik predloga za izvršbo - delno plačilo terjatve - delna ustavitev izvršilnega postopka - stroški upnika - zloraba pravice do sodnega varstva
Že samo dejstvo poplačila kot procesnega dejanja v izvršilnem postopku ima procesni pomen konca postopka.
Morebitno nadaljevanje postopka v takem primeru ni in ne more biti odvisno od volje (dispozicije) strank, kar predstavlja tudi upnikov umik predloga za izvršbo. Ta v pojasnjeni situaciji ni potreben, zato tudi do povrnitve stroškov v tej zvezi upnik ni upravičen.
Vztrajanje upnika pri izvršbi za zanemarljivi znesek glavnice 0,38 EUR pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - odpoved premoženjski pravici - pravica do povračila stroškov prehrane med delom - pravica do malice med delom - premoženjska pravica - hrana - stečajna masa - nadomestilo stroškov prehrane - zavarovalnina - upravičenost dolžnice do odškodnine - predmet, na katerem je povzročena škoda
Če delodajalec zagotovi delavcem ustrezno prehrano med delom, ni dolžan plačati povračila še v denarju. Tako pravica do malice med delom kot pravica do nadomestila stroškov za prehrano med delom sta premoženjski pravici. Če dolžnica ni imela stroškov za prehrano, ji delodajalec ni imel česa povrniti. Zato se ni odpovedala svoji premoženjski pravici, pač pa jo je izkoristila tako, da je med delom pojedla malico, ki ji jo je zagotovil delodajalec.
Prehrana, ki jo zagotavlja delodajalec dolžniku med njegovim delom kot organizirano prehrano pri delu, ne spada v stečajno maso, ker je namenjena temu, da se poje. Hrana sicer je premoženje, ki ga dobi stečajni dolžnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi med postopkom osebnega stečaja, ki pa zaradi tega, ker je to premoženje namenjeno prehrani delavca med delom, z njegovo uporabo preneha. Če pa premoženje preneha, ga ni več in iz tega razloga je že na prvi pogled jasno in logično, da ne spada v stečajno maso. Nadomestilo stroškov prehrane pa spada v stečajno maso, ki ga ni upravičena terjati dolžnica sama, pač pa stečajna upraviteljica kot njena zakonita zastopnica.
Zavarovalnina ob nastopu zavarovalnega primera bi se izplačala v stečajno maso kot premoženjska pravica dolžnice, če bi bila do odškodnine na podlagi premoženjskega zavarovanja upravičena dolžnica sama (kar v konkretnem primeru ni bila), predmet, na katerem bi bila povzročena škoda, pa bi v skladu z določbo 389. člena ZFPPIPP spadal v stečajno maso.
spor majhne vrednosti – prodajna pogodba – prejem računa
Obveznost plačila tožene stranke je nastala na podlagi dejstva, da je tožena stranka prejela motorno gorivo, ne pa z izstavitvijo računa. Prejem računa zato ni pogoj za nastanek obveznosti.
Podatki spisa potrjujejo pritožnikove navedbe, da je pritožbo vložil v elektronski obliki po odvetniku. Ker odvetniku v tem primeru ni potrebno priložiti pooblastila, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje pritožbe.
ZPP člen 4, 7, 252, 252/2, 286, 286/1. OZ člen 625, 625/3.
trditveno in dokazno breme – pravočasne trditve – prepozen dokaz – sodni izvedenec – vpogled izvedenca v relevantno dokumentacijo – izdelava mnenja – dokazni postopek s sodnim izvedencem – podjemna pogodba
Podjemnik je dolžan v okviru t.i. pojasnilne obveznosti (tretji odstavek 625. člena OZ) opozoriti naročnika na vse okoliščine v zvezi z opravljanjem posla, ki lahko vplivajo na uspešno uresničitev tistih naročnikovih interesov, za katere podjemnik ve oziroma bi zanje moral vedeti, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo, in mu pojasniti, kakšen vpliv imajo lahko te okoliščine na uresničitev njegovih interesov.
ZFPPIPP člen 21, 60, 60/2, 359, 360, 363, 364. ZPDRES člen 1, 3, 14, 14/1.
ugotovitev obstoja prednostne terjatve - prenos prednostne terjatve - oblikovanje posebne stečajne mase - ekološka sanacija
V tej zvezi tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvi odstavek 14. člena ZPDRES še vedno velja in ga je torej potrebno uporabiti v tej zadevi. Javni interes za ekološko sanacijo je bil očitno že ob sprejetju ZPDRES tako močan, da je terjatvi tožeče stranke v primeru stečaja podelil posebno ugoden položaj prav z določbo iz 1. stavka prvega odstavka 14. člena ZPDRES. Pravnega položaja, ki je povezan s terjatvami tožeče stranke, pa ZFPPIPP ne ureja posebej.
V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče presodilo, da 1. stavek prvega odstavka 14. člena ZPDRES še vedno velja, in da ima terjatev tožeče stranke položaj prednostne terjatve.
Bistveno za vzajemno neizpolnjeno terjatev je, da do začetka postopka zaradi insolventnosti nobena od strank svoje obveznosti po pogodbi, ki je bila sklenjena pred začetkom tega postopka, ni izpolnila v celoti, da imata torej obe stranki še terjatev do nasprotne stranke. Prav v tem, da imata obe stranki druga nasproti drugi še vedno terjatev, je vzajemnost. Zato ni pomembno, ali je bila obveznost izpolnjena delno ali se še ni začela izpolnjevati. Namen posebne ureditve za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe v postopku prisilne poravnave je namreč v tem, da se omogoči dolžniku najprimernejše finančno prestrukturiranje. Če je to v interesu finančnega prestrukturiranja dolžnika, se pogodbeno razmerje ne glede na vzporedni tek postopka prisilne poravnave, zaključi tako, da obe stranki svoje obveznosti izpolnita v celoti, v nasprotnem primeru pa ima dolžnik pravico do odstopa od vzajemno neizpolnjene pogodbe (ni sporno, da do odstopa dolžnika ni prišlo). V obravnavani zadevi sta torej stranki pred začetkom postopka prisilne poravnave sklenili pogodbo, ki je ostala vzajemno neizpolnjena, zato se nedenarna terjatev (na izročitev naročenega blaga) ni pretvorila v denarno in do pobota ni moglo priti.
Ustava RS člen 29, 35. ZKP člen 149.a, 149.a/1, 149.a/5, 149.a/7, 155, 155.a, 155.a/1, 155.a/3, 155.a/5, 371, 371/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - odredba - obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum - presoja utemeljenih razlogov za sum - informator policije
Pritožbena razlaga, da je dopis HVO šteti kot vir informacij in dokazov, ki so bili pridobljeni skladno s pravno ureditvijo R Hrvaške ter standardi, ki za posamezna dejanja veljajo v Republiki Hrvaški, ki je članica tako Evropske unije, kot tudi Sveta Evrope in jo zavezujejo enaki pravni instrumenti, ki urejajo varstvo temeljnih pravic, kot Republiko Slovenijo, pač izdajatelja odredbe, bodisi državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika, ne odvezuje, da opravi presojo, kot mu jo zakon nalaga.
dopolnilna sodba - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja
Za odpravo (nehotene) napake oziroma opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku (310. člen ZPP), je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe, ki je urejen v določbah 325. do 327. člena ZPP. Dopolnilne sodbe pa sodišče ne izda po uradni dolžnosti, ampak le na pravočasen predlog stranke, izda pa jo lahko le tisto sodišče, ki je izdalo sodbo, v tem primeru bi bilo to sodišče prve stopnje.
Pri zahtevkih po drugem odstavku 72. člena ZDen je odločilno, kakšno korist bi denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi dobil odvzete nepremičnine vrnjene takoj po uveljavitvi ZDen, pri čemer vprašanje obogatitve oziroma dosežene koristi na strani zavezanca za plačilo odmene ni pomembno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083089
ZASP člen 57.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – vsebinske omejitve avtorske pravice – prosta uporaba – preizkus naprav – neupravičena pridobitev – plačilo DDV – dokazno breme
CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064706
ZVoz člen 58, 58/2, 100. ZPP člen 443, 443/1.
protipravno ravnanje države – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – ponovno opravljanje vozniškega izpita – spor majhne vrednosti
Pojasnilo ministrstva, ki pojasnjuje uporabo zakonske določbe drugače od zakonskega besedila, v tem primeru ne utemeljuje protipravnosti ravnanja Republike Slovenije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083121
OZ člen 921. ZPP člen 339, 339/2, 451, 452, 453, 458, 458/1.
zavarovalna pogodba – avtomobilski kasko – izplačilo zavarovalnine – spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – zavrnitev dokaznih predlogov – prekluzija – substanciranje dokaznega predloga
V pravdnem postopku ima vsaka stranka pravico do predlaganja dokazov in tudi pravico do izvedbe le-teh. To pa še ne pomeni, da je pravica do izvedbe predlaganih dokazov neomejena, saj obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov.
neupravičena pridobitev – pravila vračanja – kdaj je mogoče prejeto obdržati – pošten prejemnik – prejemnik odškodnine – pravnomočnost sodbe – ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu
Ko je toženec bil seznanjen, da tožeča stranka sodbe ni prejela in posledično temu o njenih ukrepih (zahteva za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in vročitev sodbe, pritožba zoper sodbo), je vsekakor moral postati dvomljiv v pravnomočnost sodbe, v kolikor pa je bil v dvomu, ni bil več pošten prejemnik izplačanemu odškodnine v smislu 195. člena OZ, katere vračilo se vtožuje v tej pravdi.