odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja
Pri zahtevkih po drugem odstavku 72. člena ZDen je odločilno, kakšno korist bi denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi dobil odvzete nepremičnine vrnjene takoj ob uveljavitvi ZDen, pri čemer vprašanje obogatitve oziroma dosežene koristi na strani zavezanca za plačilo odmene ni pomembno.
ZPP člen 18, 339, 339/2, 339/2-3. ZDSS-1 člen 19, 52, 52/1. ZSDU člen 27, 27/3, 33, 53, 53/1, 53/1-2.
kolektivni delovni spor - zavrženje predloga - sodelovanje delavcev pri upravljanju - svet delavcev - predlogi kandidatov - volitve članov sveta delavcev
S predlogom v kolektivnem delovnem sporu je mogoče izpodbijati sklep volilne komisije o zavrnitvi kandidature in zahtevati neveljavnost volitev članov sveta delavcev. Nima pa predlagatelj sodnega varstva za ugotovitev neveljavnosti umikov podpore kandidaturi, saj gre za ugotovitev dejstva. Nedopusten je tudi del predloga, da se nasprotni udeleženki naloži sprejem sklepa o pravočasni in formalno popolni kandidaturi predlagatelja ter sklepa o objavi kandidatne liste, na kateri bo kot kandidat naveden tudi predlagatelj, izvedba vseh potrebnih volilnih opravil in glasovanja na nadomestnih volitvah za člana sveta delavcev, saj vsebinsko odločanje o predlogu v kolektivnem delovnem sporu mimo določb 33. in 53. člena ZSDU ni predvideno. Ker je sodišče prve stopnje v tem delu o predlogu odločalo po vsebini, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 354. člena ZPP v tem delu pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo in predlog v tem delu zavrglo.
Umik podpore kandidaturi, ko je ta vložena, v ZSDU ni predviden. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je predlagatelj že dan pred koncem kandidacijskega postopka, podal predlog za kandidaturo z zadostno podporo zaposlenih, v nadaljevanju pa je bila vloga po mnenju nasprotne udeleženke formalno pomanjkljiva le zaradi nezadostnega števila podpisov. Glede na to, da mora biti po tretjem odstavku 27. člena ZSDU predlogu kandidata za člana sveta delavcev priložena tudi pisna izjava kandidatov, da se s kandidaturo strinja (izpolnjevanje tega pogoja ni sporno), umiki podpore delavcev po vložitvi pravočasne in formalno popolne kandidature niso dopustni. Če želi delavec z aktivno volilno pravico po vložitvi kandidature umakniti oziroma odreči podporo posameznemu kandidatu, lahko to stori le na glasovanju.
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - projektantska pogodba - naročilo v nasprotju s prostorskimi akti - neustreznost izdelanih projektov - izpolnitev naročila v skladu z določili pogodbe
Ko investitor ne ve, da je njegovo naročilo v nasprotju s prostorskimi akti in v zvezi s tem ne sprejema nobenega rizika, ne more zahtevati plačila. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da je bilo zatrjevano dejansko stanje drugačno. Tožena stranka naj bi bila seznanjena z rizikom, da ne bo mogoče dobiti gradbenega dovoljenja in naj bi kljub temu forsirala, da se izdela dokumentacijo in vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če je tako, je projektant naročilo izpolnil v skladu z določili pogodbe in neustreznost izdelanih projektov ne izvira iz njegove sfere, zato zanjo projektant ne more odgovarjati.
izločitvena pravica – izločitvena pravica na terjatvah
Pri terjatvah ni nevarnosti, da bi lahko zaradi posesti, ali pa zaradi nepravilnega vpisa v zemljiško knjigo, prišlo do izgube terjatve. Tudi dobroverna pridobitev terjatve praviloma ni mogoča. Za obstoj izločitvene pravice na terjatvah torej ni potrebe, in zato izločitvene pravice na terjatvah zakon (ZFPPIPP) ne predvideva. Izločitveno pravico ima zato lahko le lastnik stvari.
Pritožbena izvajanja s sklicevanjem na Ustavo RS, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice odločitve prvostopnega sodišča ne morejo v ničemer spremeniti, ker so stranke postopka dolžne pravno sredstvo pravočasno uveljaviti.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - nov dokaz - pritožbena novota
ZPP v prvem odstavku 337. člena določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena zakona. Ker tožena stranka ni dokazala, da predloženih dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku oz. do konca glavne obravnave, pritožbeno sodišče novih dokazov ni smelo upoštevati (šesti odstavek 286. člena ZPP).
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - aktivna legitimacija za pritožbo - ožje povezana oseba
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da svojo aktivno legitimacijo pritožnica utemeljuje z navedbami, da sicer ni upnica stečajnega dolžnika, da pa je še vedno lastnica podjetja v stečaju in deli finančno usodo podjetja ter je njena dolžnost, da le-tega zaščiti. Pritožbeno sodišče pa poudarja, da tak položaj pritožnici ne daje aktivne legitimacije za pritožbo proti sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu.
Tožnica ni več zmožna za pridobitno delo. Zato je tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, utemeljen.
Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine njenih petih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile. V tožnikovem primeru ne gre za izredne stroške zaradi naravne nesreče ali višje sile, temveč za poplačilo zapadlih obveznosti iz naslova najemnine. Tožnik je v spornem letu že dobil dve izredni denarni socialni pomoči, kar je za te namene maksimum v enem koledarskem letu. Zato tožbeni zahtevek na dodelitev izredne denarne socialne pomoči ni utemeljen.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0064670
SZ-1 člen 25, 25/1, 29, 29/3, 34, 35, 62, 68. OZ člen 73. SPZ člen 118. ZIZ člen 272, 272/1.
upravljanje večstanovanjske stavbe – etažni lastniki – način odločanja etažnih lastnikov – redno upravljanje – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – pooblastila upravnika – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – upravnik – pooblastilo upravnika za sklenitev pogodbe – umik soglasja etažnih lastnikov
Vsaka izboljšava na večstanovanjski hiši še ne predstavlja posla, ki presega okvir rednega upravljanja, če ga je mogoče opredeliti kot potrebnega za zagotavljanje pogojev bivanja, ali če se na ta način le vzpostavlja ali ohranja osnovni namen delovanja večstanovanjske stavbe.
Tudi če upravnik ne bi imel posebnega pooblastila za sklenitev pogodbe z drugotoženo stranko, kot je to posebej navedeno v obrazložitvi soglasja etažnih lastnikov, je bil dolžan z drugotoženo stranko skleniti pogodbo, ker je na podlagi 1. alineje 4. odstavka 118. člena SPZ dolžan izvajati sklepe etažnih lastnikov.
Umik soglasja devetindvajsetih etažnih lastnikov nima pravnega učinka, ker je bilo v postopku izdaje začasne odredbe izkazano s stopnjo verjetnosti, da je bila o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja, sprejeta odločitev etažnih lastnikov v skladu z določbami SZ-1, zato odločitev zavezuje vse etažne lastnike, tako tiste, ki so podpisali soglasje, kot tiste, ki soglasja niso podpisali.
ZZVZZ člen 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45, 45/1.
zdraviliško zdravljenje - izpolnjevanje pogojev
Pri tožnici ne gre za nobeno od stanj, ki so v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja navedena kot razlog za napotitev na zdraviliško zdravljenje. Zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca
Tožnica je bila od 1. 1. 2013 neupravičeno odsotna z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestila, čeprav bi to morala in mogla storiti. Tožnica v kritičnem času ni bila v takšnem stanju, da ne bi bila sposobna obvestiti delodajalca o razlogu odsotnosti. Bolniški stalež je bil tožnici zaključen 31. 12 .2012, zato bi morala obvestiti toženo stranko o razlogih za svojo odsotnost. Glede na to, da je bila že prej dalj časa v bolniškem staležu, se je mogla in morala zavedati, da mora o svoji odsotnosti obveščati delodajalca. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka dokazala obstoj odpovednega razloga iz 3. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR, ki določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. Sporno razmerje med pravdnima strankama je bilo pravnomočno urejeno na način, kakor to izhaja iz odločbe toženke. S to odločbo toženka res ni odpravila v tožbi napadanih odločb, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Ker je bilo v zadevi že pravnomočno odločeno na podlagi določb ZOPRZUJF, bi moralo sodišče prve stopnje, ob svojem odločanju to ugotoviti in v skladu z 274. členom ZPP tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanih odločb, zavreči.
Čeprav pritožnika izpostavljata, da ni bilo nobene namere goljufije oziroma oškodovanja ter da sta za delovanje podjetja vložila vse osebno premoženje in premoženje staršev, kar vse so izgubili, vsa ta zatrjevanja v končni posledici ne spreminjajo dejstev, ugotovljenih v tem kazenskem postopku, da sta prikrila oškodovani družbi A. d.o.o. slabo finančno stanje družbe V. d.o.o. in naročila blago, ki ga po dobavi in izstavitvi računov ter njihovi zapadlosti nista plačala.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPIZ-1 člen 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije invalidnosti - mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je uvedla novo računalniško programsko opremo za izvajanje storitev upravljanja nepremičnin z namenom poenostavitve in racionalizacije poslovanja, zaradi česar je postalo nepotrebno delo na delovnem mestu tehnični vodja (ki ga je zasedal tožnik). Zato je tožena stranka to delovno mesto ukinila. Spremenjena organizacija dela, ki jo izvede delodajalec tako, da ukine določeno delovno mesto, delovne naloge tega delovnega mesta pa drugače razporedi med zaposlene, kar je storila tožena stranka, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka tožniku kot invalidu II. kategorije invalidnosti v skladu s 40. členom ZZRZI utemeljeno ni mogla ponuditi zaposlitve na drugem delovnem mestu in tudi ne sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri drugem delodajalcu, saj to objektivno ni bilo mogoče, ker je imela vsa sistemizirana delovna mesta zasedena. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je v mnenju ugotovila, da ne obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (invalidu III. kategorije) brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 in 40. členu ZZRZI. Glede na podano negativno mnenje Komisije je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je mnenje Komisije zgolj procesna predpostavka, zato je v okviru dokaznega postopka pravilno presojalo, ali je bila podana podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga.
ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/3, 97č, 97d, 97e. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/2, 32/3, 32/4, 32/5, 32/6. KPJS člen 46. Direktiva 89/391/EGS o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav za varnost in zdravje delavcev pri delu člen 2, 2-2. Evropska socialna listina člen 4, 4-2. KPND člen 38, 38-2.
kolektivni delovni spor - stalna pripravljenost - dodatek - pripravljenost za delo na delovnem mestu - dežurstvo - straža
ZSPJS v 3. odstavku 32. člena določa, da javnim uslužbencem pripada dodatek za stalno pripravljenost, vendar gre za splošno določbo, v kateri ni določeno, da stalna pripravljenost pomeni zgolj pripravljenost za delo na domu, kot zmotno zatrjuje pritožba. Ob upoštevanju navedenega in določb v ZObr, ki izrecno ločijo med dežurstvom in pripravljenostjo za delo (kamor spada tako pripravljenost za delo doma kot tudi pripravljenost za delo na delovnem mestu oziroma določenem kraju), pripravljenosti za delo na delovnem mestu ni mogoče enačiti z dežurstvom v 6. odstavku 32. člena ZSPJS. Gre namreč za dejansko stalno pripravljenost, ki jo predvideva 3. odstavek 32. člena ZSPJS in je v KPJS določen dodatek v višini 20 % urne postavke osnovne plače, enako pa to določata tudi izpodbijana člena Pravilnika nasprotnega udeleženca. Zato je neutemeljena pritožba, da bi moral nasprotni udeleženec za čas pripravljenosti za delo na delovnem mestu delavcem izplačevati dodatek za dežurstvo v skladu s 6. odstavkom 32. člena ZSPJS. Navedeno še toliko bolj velja za institut straže, ki ga ZSPJS ne ureja in gre za poseben pogoj za delavce na obrambnem področju, ki je urejen zgolj v ZObr. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je ureditev straže v Pravilniku popolnoma identična z ureditvijo v ZObr (97.č člen), ki določa, da se 12 ur šteje za delovni čas zaposlenega, preostalih 12 ur pa kot pripravljenost za delo. Izpodbijani določbi Pravilnika nasprotnega udeleženca sta zato v skladu z določbami ZSPJS in KPJS, ki se nanašajo na plačilo dežurstva in straže, ter z opredelitvijo dežurstva in straže, kot to določa ZObr.
ZDR-1 člen 20, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 240.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pisno opozorilo - delodajalec - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - objektivni rok
Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da se zaradi obstoja pisnega pooblastila kot delodajalec glede na prvi odstavek 20. člena ZDR-1 v konkretnem primeru šteje tudi namestnik predsednika uprave tožene stranke. Zato za tek subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 ni pomembno le, kdaj je za odpovedni razlog izvedel predsednik uprave, ampak je pomembna tudi seznanitev njegovega namestnika, ki ga je predsednik uprave pooblastil za nadomeščanje pri opravljanju njegovih nalog v funkciji uprave in za sklepanje vseh pravnih poslov v okviru rednega poslovanja. To pooblastilo vsebuje tudi pooblastilo za vodenje postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za njeno podajo. Ker sodišče prve stopnje ni v zadostni meri raziskalo, kdaj je namestnik predsednika uprave izvedel za odpovedni razlog in ali je morda iz tega razloga bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana prepozno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).
ZSPJS člen 3, 3/3, 3/5, 3a, 3a/3, 14, 49c. OZ člen 86, 190, 191, 193.
vračilo preveč izplačane plače - preplačilo - plačilo za delo - prevedba - odprava nesorazmerij - napačen obračun zneskov - napačen izračun plače - neupravičena obogatitev - zamudne obresti
Določbe 3. odstavka 3.a člena ZSPJS ni mogoče razlagati tako kot sodišče prve stopnje, ki je štelo, da ta določba odkazuje na uporabo 190., pa tudi 191. člena OZ. Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače (iz naslova odprave nesorazmerij v osnovni plači, tako kot v obravnavani zadevi, ko se je pri plači za sporno obdobje napačno upošteval 34. plačni razred namesto pravilno 32. plačni razred, v katerega je bil toženec uvrščen zaradi nižje stopnje izobrazbe od zahtevane za zasedbo njegovega delovnega mesta) oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS.
Javni uslužbenec lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti.
Z izpodbijano sodbo je tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od povrnjenega dela znižane pokojnine utemeljeno zavrnjen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zakonodajalec v ZOPRZUJF to vprašanje rešil na način, da se protiustavno znižani del pokojninskih dajatev izplača v dve delih in le v nominalni višini. Torej, glede na 2. člen ZOPRZUJF, brez obresti.
ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 274. ZArbit člen 36, 36/1, 36/2, 36/2-3, 40, 40/2, 45, 49.
arbitražna odločba - razveljavitev - zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - procesna predpostavka - klavzula o arbitražnem reševanju sporov
Stalna arbitraža A. d.d. (prvotožena stranka) nima sposobnosti biti stranka in ni nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Ta sposobnost je procesna predpostavka in od njenega (ne)obstoja je odvisna dopustnost tožbe. Ker te pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo (peti odstavek 81. člena ZPP).
Ker je bilo dogovorjeno arbitražno reševanje sporov iz delovnega razmerja, so bili tožniki dolžni postopati v skladu s pravili arbitražnega postopka. Zaradi zamude roka za uveljavljanje sodnega varstva iz drugega odstavka 21. člena Poslovnika je sodišče prve stopnje tožbo tožnikov pravilno zavrglo, hkrati pa to tudi pomeni, da je po poteku roka, v katerem bi lahko arbitraža odločila o zahtevku in roka za sodno uveljavljanje sodnega varstva, nastal pravni položaj, ko se šteje, da je arbitražni postopek končan v smislu določbe 3. točke 2. odstavka 36. člena ZArbit, torej ko arbitražni senat ugotovi, da je postalo nadaljevanje postopka zaradi kakršnegakoli drugega razloga nepotrebno ali nemogoče.
Odločitev o zavrženju tožbe v delu, s katerim tožniki od drugotožene stranke zahtevajo plačilo razlike stroškov prevoza na delo in z dela, je pravilna. Ker bi lahko tožniki uveljavljali sodno varstvo v roku 30 dni od poteka roka, v katerem bi moral arbitražni senat odločiti, zamuda roka v smislu določbe 21. člena Poslovnika pomeni, da sodišče prve stopnje tožbo v skladu z 274. členom ZPP zavrže.