ZDR člen 42, 109, 109/1, 126, 130, 133, 135, 137. OZ člen 191.
obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornem obdobju ni izplačala celotne plače in regresa za letni dopust za leto 2011, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičena do odpravnine.
nesreča pri delu – nevarna dejavnost – obveznost nadzora delodajalca – prispevek delavca – soodgovornost – regresni zahtevek ZPIZ – odškodninska odgovornost delodajalca
Ker je delodajalec nosilec dejavnosti in tako tisti, ki mora primarno poskrbeti, da delo poteka varno, a je dopuščal, da se premični oder uporablja neustrezno sestavljen, je zato njegova soodgovornost za nesrečo in posledično za škodo, ki jo je utrpel delavec pri delu, večja.
Pri odločanju, ali bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo tožeče stranke in njihovi družinski člani, se je sodišče prve stopnje upoštevaje, da ZST-1 podrobneje meril za presojo upravičenosti do oprostitve sodnih taks ne določa, pravilno oprlo na kriterije ZBPP v zvezi z določbami ZSVarPre, v skladu s katerimi se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po določbah ZSVarPre (13. člen ZBPP).
invalid III. kategorije invalidnosti - kmet - vzrok poškodbe - vzročna zveza
Tožnik je pri toženi stranki zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, kot kmet. Pri teh zavarovancih je potrebno pri ugotavljanju poškodbe pri delu (kot vzroka nastanka invalidnosti) ugotoviti vzročno zvezo med poškodbo in opravljanjem dela, ki spada v okvir dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec zavarovan. Padec z lestve v času, ko gre kmet na podstrešje z namenom, da vzame material, s katerim bo uredil oskrbo hleva z elektriko, se po stališču pritožbenega sodišča šteje za del opravljanja kmečke dejavnosti. Tako obstaja vzročna zveza med padcem in opravljanjem dela, kar pomeni, da je pri tožniku ugotovljena invalidnost III. kategorije posledica poškodbe pri delu.
Skladno z določilom 176. člena ZDR-1 mora delodajalec o disciplinski odgovornosti delavca odločiti najkasneje v enem mesecu od dneva, ko je izvedel za kršitev oz. najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Glede na to, da je tožena stranka o disciplinski odgovornosti tožnice odločila šele 10. 3. 2014, čeprav se je z očitanimi kršitvami seznanila najkasneje dne 23. 1. 2014, je vodenje disciplinskega postopka zoper tožnico zastaralo.
prisilna poravnava – postopek poenostavljene prisilne poravnave – začetek postopka – vsebinski preizkus predloga za začetek postopka – odpoved kreditne pogodbe – trajnejša nelikvidnost
V postopku poenostavljene prisilne poravnave se ne zahteva revidiranje poročila o dolžnikovem finančnem položaju.
Upnik ne more poenostavljati pogodbenih razmerij, ki jih ima dolžnik pri sklenjenem kratkoročno danem posojilu, ki bi ga po upnikovem mnenju lahko z dezinvestiranjem oziroma odpoklicem spremenil v takojšnja denarna sredstva, s katerimi bi se poplačale vse obveznosti do dobaviteljev oziroma upnikov.
nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist – ustavitev postopka – invalidnost storilca
Za osebe, napotene na opravljanje dela v splošno korist, je pogoj, da pred pričetkom del opravijo tudi zdravniški pregled. Oseba, ki je invalid prve kategorije, zdravniškega pregleda ne more opraviti in je nezmožen za kakršnokoli delo, vse dokler ima to stopnjo invalidnosti priznano.
ZFPPIPP člen 294, 356, 364, 364/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
načrt razdelitve – ugovor proti načrtu razdelitve – vrstni red ločitvenih pravic – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predračun stroškov stečajnega postopka
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da teče ločen postopek unovčevanja premičnega premoženja dolžnika, v zvezi s katerim je že odločalo prvostopenjsko sodišče in pritožbeno sodišče. Glede tega premičnega premoženja je tudi podan nov predlog prodaje s strani stečajne upraviteljice. Iz spisovnih podatkov ni najti razlogov, da bi se prvostopenjsko sodišče moralo opredeljevati do vprašanj, ki se nanašajo na unovčenje premičnega dela premoženja stečajnega dolžnika, že v okviru razdelitve stečajne mase, ki predstavlja neunovčljivo nepremično premoženje stečajnega dolžnika.
poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - protipravno ravnanje - regresna pravica ZZZS
Zdrsa delavke ni potrdil noben izveden dokaz. Ker tožeča stranka v tej zvezi ni uspela dokazati zatrjevanega protipravnega ravnanja in vzročne zveze (brez zdrsa sploh ni mogoče govoriti o neprimerni obutvi in posledično o odškodninski odgovornosti tožene stranke za škodo zaradi neprimerne obutve), je sodišče prve stopnje glede tega zatrjevanega vzroka za nastanek nezgode pravilno zaključilo, da tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Sodišče ne presoja primernosti odločitev delodajalca v zvezi z reorganizacijo kot poslovnih odločitev (in v povezavi s tem ne presoja, ali so obstajali utemeljeni razlogi za ukinitev posameznega delovnega mesta ali ne). Delodajalec se lahko odloča za spremembe v organizaciji dela, četudi slabših poslovnih rezultatov (še) ni.
Četudi je tožena stranka vodila postopek pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in je tožniku vročila opozorilo pred odpovedjo, to še ne pomeni, da je iz tega razloga kasneje podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navidezna in zato nezakonita, zlasti ne zato, ker je bila pri toženi stranki dejansko izvedena reorganizacija v povezavi z ekonomskimi razlogi.
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
Tožnica je v tožbi zahtevala obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
skrčitev tožbe - objava popravka - predsodna zahteva popravka - vsebina zahtevka glede objave popravka - odklonitev objave popravka - odklonitveni razlog
V nasprotju z določbo 1. odstavka 35. člena ZMed je, če tožeča stranka s tožbo delno skrči med tem predsodno podano zahtevo popravka toženi stranki.
Po 2. alineji 1. odstavka 31. člena ZMed so razlog za odklonitev objave popravka tudi, če te navedbe ne predstavljajo zanikanja navedb v obvestilu ali ne predstavljajo nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v obvestilu.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211. ZDD-1 člen 3 3/2, 25.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - goljufija - detektivska dejavnost - poni stroški
Tožnik je z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin spravil delodajalca v zmoto oz. je delodajalca pustil v zmoti v zvezi s povračilom stroškov za prevoz na delo, zaradi česar so mu bili neupravičeno izplačani previsoki potni stroški. S tem je naklepoma oziroma iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Njegovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog po 1. in 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje svoje odločitve ne bi smelo opreti na poročilo detektivske agencije, ker naj bi šlo za nezakonito pridobljen dokaz. ZDSS-1 in ZPP, ki se subsidiarno uporablja v delovnih sporih, ne urejata instituta izločitve dokazov ter ne določata pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jo pozna kazenski postopek. Detektivska agencija, ki je po pooblastilu tožene stranke opravljala nadzor nad tožnikom v zvezi s preveritvijo potnih stroškov prevoza, je opravljala nadzor v skladu z določili Zakona o detektivski dejavnosti.
ZDR-1 člen 20, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 240.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pisno opozorilo - delodajalec - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - objektivni rok
Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da se zaradi obstoja pisnega pooblastila kot delodajalec glede na prvi odstavek 20. člena ZDR-1 v konkretnem primeru šteje tudi namestnik predsednika uprave tožene stranke. Zato za tek subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 ni pomembno le, kdaj je za odpovedni razlog izvedel predsednik uprave, ampak je pomembna tudi seznanitev njegovega namestnika, ki ga je predsednik uprave pooblastil za nadomeščanje pri opravljanju njegovih nalog v funkciji uprave in za sklepanje vseh pravnih poslov v okviru rednega poslovanja. To pooblastilo vsebuje tudi pooblastilo za vodenje postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za njeno podajo. Ker sodišče prve stopnje ni v zadostni meri raziskalo, kdaj je namestnik predsednika uprave izvedel za odpovedni razlog in ali je morda iz tega razloga bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana prepozno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).
državna štipendija - dohodek - denarna socialna pomoč - vrstni red uveljavljanja pravic iz javnih sredstev - posebno opozorilo
Tožnica je uveljavljala državno štipendijo na posebnem obrazcu. Gre za „vlogo za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente“. V tej vlogi, v nasprotju z osnovno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, niso po vrstnem redu navedene pravice iz javnih sredstev, zato mora CSD, skladno s prvim odstavkom 8. člena ZUPJS, stranko, ki vloži vlogo, s katero uveljavlja zgolj nadaljnje prejemanje državne štipendije, opozoriti, da je dolžna denarne prejemke, določene v 7. členu, torej tudi državno štipendijo, uveljavljati skladno z vrstnim redom, kot ga določa zakon. Ker prvostopenjski organ (CSD) ni postopal po prvem odstavku 8. člena ZUPJS, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
Zakonsko definicijo terjatve je treba razumeti v skladu s ciljem postopka zaradi insolventnosti dolžnika in je ne gre enačiti z zahtevkom, ki ga obravnava sodišče. Zato jo je treba dopolniti tako, da je kot terjatev v smislu ZFPPIPP šteti le tisto terjatev, ki neposredno vpliva na premoženje insolventnega dolžnika in s tem na obseg stečajne mase. Samo takšne nedenarne terjatve upnika do insolventnega dolžnika pa se po prvem odstavku 253. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka pretvorijo v denarne terjatve. Ker je namen prijave terjatve v stečajnem postopku udeležba upnika pri delitvi stečajne mase, zato za tiste terjatve, ki ne bodo poplačane iz stečajne mase, določbe ZFPPIPP o prijavljanju terjatev v stečajno maso ne veljajo. S tožbo je tožeča stranka postavila zahtevek na izpolnitev pogodbe in izročitev listin. Ker ta tožbeni zahtevek nedvomno nima takšne narave, ki bi neposredno vplivala na premoženje tožene stranke in s tem na obseg stečajne mase, zato zanjo določba prvega odstavka 253. člena ZFPPIPP ne velja, posledično pa tudi ne veljajo določbe ZFPPIPP o prijavljanju terjatev v stečajno maso.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - nov dokaz - pritožbena novota
ZPP v prvem odstavku 337. člena določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena zakona. Ker tožena stranka ni dokazala, da predloženih dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku oz. do konca glavne obravnave, pritožbeno sodišče novih dokazov ni smelo upoštevati (šesti odstavek 286. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 298, 298/2. SPZ člen 173, 173/1, 177, 177/4.
prijava ločitvene pravice v stečaju - ustrezna opredelitev ločitvene pravice - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - zastava zalog - ločitvena pravica na zalogah
Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožena stranka v svoji prijavi z dne 11.10.2012 ločitveno pravico ustrezno identificirala, upoštevaje ob tem, da je treba določilo 2. točke drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP razlagati v povezavi s prvim odstavkom 173. člena SPZ in prvim odstavkom 10. člena Uredbe. Zastavljene zaloge se ustrezno individualizirajo že s tem, da se v prijavi zavarovane terjatve in ločitvene pravice ustrezno opredeli prostor oziroma mesto, kjer se zaloge nahajajo. Dodatni opis zalog (po vrsti in vrednosti) ni nujno potreben, oziroma je smiseln zgolj zaradi večje jasnosti, kot je to pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 494,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.
Odpoved je enostranska izjava stranke trajnega obligacijskega razmerja, s katero stranka izjavi, da želi, da obveznostno razmerje preneha. Odpoved mora biti zgolj vročena drugi stranki. V 11. členu omenjene pogodbe sta stranki jasno in določno zapisali, da lahko predmetna pogodba predčasno preneha z odpovedjo v odpovednem roku šest mesecev. Jasna in nedvoumna določila pogodbe pa se uporabijo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ).