ZFPPIPP člen 67, 67/1, 128, 128/2, 221, 303, 304. ZPP člen 327, 332.
stečaj zapuščine – ločitvena pravica – premoženje, ki je predmet ločitvene pravice – pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica – sklep o preizkusu terjatev – izrek sklepa o preizkusu terjatev – odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi – dopolnilni sklep
Drži pritožbeni očitek, da iz zemljiške knjige ni razvidno, da bi bil ID znak 000 kakorkoli povezan z nepremičninami, na katerih je upniku priznana ločitvena pravica. Take številke pritožbeno sodišče pri pregledu zemljiškoknjižnih izpiskov za omenjene nepremičnine ni našlo. Zato je sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic v izpodbijani 2. točki izreka glede ID znaka 000 razveljavilo.
uporaba nepremičnine brez pravne podlage - poseg v lastninsko pravico - ustrezno plačilo oz. odmena - prikrajšanje
Tožena stranka na nepremičnini ni imela nobenih upravičenj, nasprotno pa je bila tožeča stranka v zvezi z nepremičnino izključni imetnik upravičenj, ki izvirajo iz lastninske pravice. Kljub temu je tožena stranka nepremičnino uporabljala na način, ki je v bistvenem posegel v način uporabe, kakršnega je izvajala tožeča stranka. Prikrajšanje je zato že v posegu v način izvrševanja lastninske pravice tožene stranke brez pravne podlage in brez ustrezne odmene.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0064670
SZ-1 člen 25, 25/1, 29, 29/3, 34, 35, 62, 68. OZ člen 73. SPZ člen 118. ZIZ člen 272, 272/1.
upravljanje večstanovanjske stavbe – etažni lastniki – način odločanja etažnih lastnikov – redno upravljanje – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – pooblastila upravnika – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – upravnik – pooblastilo upravnika za sklenitev pogodbe – umik soglasja etažnih lastnikov
Vsaka izboljšava na večstanovanjski hiši še ne predstavlja posla, ki presega okvir rednega upravljanja, če ga je mogoče opredeliti kot potrebnega za zagotavljanje pogojev bivanja, ali če se na ta način le vzpostavlja ali ohranja osnovni namen delovanja večstanovanjske stavbe.
Tudi če upravnik ne bi imel posebnega pooblastila za sklenitev pogodbe z drugotoženo stranko, kot je to posebej navedeno v obrazložitvi soglasja etažnih lastnikov, je bil dolžan z drugotoženo stranko skleniti pogodbo, ker je na podlagi 1. alineje 4. odstavka 118. člena SPZ dolžan izvajati sklepe etažnih lastnikov.
Umik soglasja devetindvajsetih etažnih lastnikov nima pravnega učinka, ker je bilo v postopku izdaje začasne odredbe izkazano s stopnjo verjetnosti, da je bila o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja, sprejeta odločitev etažnih lastnikov v skladu z določbami SZ-1, zato odločitev zavezuje vse etažne lastnike, tako tiste, ki so podpisali soglasje, kot tiste, ki soglasja niso podpisali.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013783
ZDR člen 182. KZ-1 člen 308. OZ člen 352, 352/1, 353, 353/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zastaranje - odškodninska odgovornost delavca - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava, ki se nanaša na temelj tožbenega zahtevka, zato mora sodišče v primeru, da je ugovor utemeljen, tožbeni zahtevek zavrniti.
Sodišče prve stopnje je odločilo le, da se "v preostalem tožbeni zahtevek zavrne". Tako oblikovan izrek je bistveno pomanjkljiv, ker iz njega ni razvidno, na kateri tožbeni zahtevek se odločitev nanaša. O tem je mogoče sklepati le iz obrazložitve izpodbijane sodbe, kar pa ne zadostuje. Izrek izpodbijane sodbe je v tem delu nerazumljiv, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Kaznivo dejanje, ki je pogoj za uporabo zastaralnega roka iz prvega odstavka 353. člena OZ, mora biti praviloma ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča, če sodišče vprašanje nastanka škode s kaznivim dejanjem presoja v okviru predhodnega vprašanja, pa tožnik - oškodovanec nosi trditveno in dokazno breme, da je bila škoda povzročena s točno določenim kaznivim dejanjem in mora njegove znake dokazati v objektivnem in subjektivnem smislu. Toženec je z ilegalnim prevozom prebežnikov storil prekršek in ne kaznivega dejanja. Kazenski postopek zoper toženca ni bil uveden, tožnik pa v postopku na prvi stopnji ni zatrjeval niti obstoja vseh objektivnih elementov kaznivega dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1, saj ni zatrjeval, da je toženec prebežnika ilegalno prevažal v zameno za plačilo. Poleg tega iz odločb mejne kontrole izhaja, da je bilo tožniku in tožencu zaradi tega dogodka naloženo plačilo globe, globa pa je sankcija za prekršek in ne za kaznivo dejanje. Za odškodninsko terjatev v zvezi s tem dogodkom zato velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ. Ker je ta pred vložitvijo tožbe že potekel, je ugovor zastaranja utemeljen.
prisilna poravnava – postopek poenostavljene prisilne poravnave – začetek postopka – vsebinski preizkus predloga za začetek postopka – odpoved kreditne pogodbe – trajnejša nelikvidnost
V postopku poenostavljene prisilne poravnave se ne zahteva revidiranje poročila o dolžnikovem finančnem položaju.
Upnik ne more poenostavljati pogodbenih razmerij, ki jih ima dolžnik pri sklenjenem kratkoročno danem posojilu, ki bi ga po upnikovem mnenju lahko z dezinvestiranjem oziroma odpoklicem spremenil v takojšnja denarna sredstva, s katerimi bi se poplačale vse obveznosti do dobaviteljev oziroma upnikov.
nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist – ustavitev postopka – invalidnost storilca
Za osebe, napotene na opravljanje dela v splošno korist, je pogoj, da pred pričetkom del opravijo tudi zdravniški pregled. Oseba, ki je invalid prve kategorije, zdravniškega pregleda ne more opraviti in je nezmožen za kakršnokoli delo, vse dokler ima to stopnjo invalidnosti priznano.
Sodišče prve stopnje je za pravilno uporabo materialnega prava dolžno ugotoviti, ali gre za nepreskrbljenega zakonca, ali tožnica nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni bila zaposlena in je to dejstvo obstajalo že v času razveze, vse to pa obstaja tudi, ko zakonec zahteva preživnino.
ZDR člen 110, 112, 112/1, 112/1-3, 112/2. ZDoh člen 44, 44/1, 44/1-9. ZPIZ-2 člen 144.
plačilo odpravnine - odškodnina namesto odpovednega roka - razlika v plači - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da minimalne zamude pri izplačilih plače ne morejo pomeniti (vsebinskega oziroma utemeljenega) razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu prvega odstavka 110. člena ZDR. Pri presoji, ali je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, je odločilno le, da je razlog, določen v prvem odstavku 112. člena ZDR, zaradi katerega delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (prvi odstavek 110. člena ZDR), na strani delodajalca in ne na strani delavca, kar pomeni, da se subjektivni razlog v primeru izredne odpovedi delavca predpostavlja, kadar je podan dejanski stan po prvem odstavku 112. čl. ZDR in se ne ugotavlja posebej.
Po drugem odstavku 112. člena ZDR je delavec v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prejšnjega odstavka (razlogi za izredno odpoved na strani delodajalca) upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Glede na ugotovitve, da je bil tožnik zaposlen pri več družbah, družba C. d.d. pa je pravni naslednik vseh, v tožnikovih zaposlitvah ni bilo nobene prekinitve in da je tožnik prehajal iz ene družbe v drugo, je v celoti izkazana delovnopravna kontinuiteta, ki se upošteva pri presoji višine pripadajoče odpravnine po 109. členu ZDR. Zato je tožnik upravičen do odpravnine za delovno dobo, dopolnjeno pri toženi stranki in prejšnjih tožnikovih delodajalcih.
Tožnik je upravičen do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Zmotno je stališče tožene stranke, da tožniku zato, ker se je takoj po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki zaposlil pri novem delodajalcu, ta pravica ne pripada. Odškodnina ni odvisna od tožnikove nadaljnje zaposlitve, temveč le od tega, ali so bili podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ter ob upoštevanju dolžine odpovednega roka, ki bi tožniku pripadal. Ker je bil tožnik glede na trajanje zaposlitve pri toženi stranki upravičen do 60-dnevnega odpovednega roka, je iz tega naslova upravičen do odpravnine v določenem znesku, upoštevaje število delovnih dni v obravnavanem obdobju ter višino urne postavke tožnikove plače.
Z izpodbijano sodbo je tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od povrnjenega dela znižane pokojnine utemeljeno zavrnjen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zakonodajalec v ZOPRZUJF to vprašanje rešil na način, da se protiustavno znižani del pokojninskih dajatev izplača v dve delih in le v nominalni višini. Torej, glede na 2. člen ZOPRZUJF, brez obresti.
Odpoved je enostranska izjava stranke trajnega obligacijskega razmerja, s katero stranka izjavi, da želi, da obveznostno razmerje preneha. Odpoved mora biti zgolj vročena drugi stranki. V 11. členu omenjene pogodbe sta stranki jasno in določno zapisali, da lahko predmetna pogodba predčasno preneha z odpovedjo v odpovednem roku šest mesecev. Jasna in nedvoumna določila pogodbe pa se uporabijo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ).
ZDR člen 29, 29/1, 29/1-5, 52, 52-5. OZ člen 39, 86. ZJU člen 5, 16, 16/3. ZDR-1 člen 77, 77-1, 79, 79/1. ZUJF člen 183.
javni zavod - poslovodna funkcija - direktor - pogodba o zaposlitvi za določen čas - javni uslužbenci - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - ničnost - potek časa - mandat
Tožnica je bila s sklepom predčasno razrešena s funkcije generalne direktorice tožene stranke (javnega zavoda), s tem datumom pa je prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi. Glede na prvo alinejo 77. člena ZDR-1 toženi stranki ni bilo treba odpovedati tožničine pogodbe o zaposlitvi za generalno direktorico, temveč je zadoščalo obvestilo o poteku časa, za katerega je bila ta pogodba sklenjena oziroma o prenehanju razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Tožnici je zato delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo s potekom pogodbe o zaposlitvi za generalno direktorico.
ZPIZ-2 člen 27, 28. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/1, 226.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starostna upokojitev - posebno varstvo pred odpovedjo - varovana kategorija
Sodišče prve stopnje se je pri presoji, ali je tožnica varovana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 114. členu ZDR-1, postavilo na stališče, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev upošteva tudi znižanje starostne meje zaradi skrbi za otroke. Takšno stališče je napačno. Zato je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je tožnica ob prejeti odpovedi pogodbe o zaposlitvi spadala v varovano kategorijo delavcev pred upokojitvijo, ki so varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu z določbo 1. odstavka 114. člena ZDR-1, ker ji je z upoštevanjem znižanja starostne meje za 6 mesecev zaradi skrbi za otroke do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot 5 let pokojninske dobe.
Znižanja starostne meje po 28. členu ZPIZ-2 ni mogoče upoštevati pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. V skladu z zakonsko ureditvijo je namreč od zavarovanca odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljal znižanje starostne meje in na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato pri razlagi pojma „izpolnitev pogojev za starostno upokojitev“ v skladu s 1. odstavkom 114. člena ZDR-1 ni mogoče upoštevati znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - protipravno ravnanje - regresna pravica ZZZS
Zdrsa delavke ni potrdil noben izveden dokaz. Ker tožeča stranka v tej zvezi ni uspela dokazati zatrjevanega protipravnega ravnanja in vzročne zveze (brez zdrsa sploh ni mogoče govoriti o neprimerni obutvi in posledično o odškodninski odgovornosti tožene stranke za škodo zaradi neprimerne obutve), je sodišče prve stopnje glede tega zatrjevanega vzroka za nastanek nezgode pravilno zaključilo, da tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Sodišče ne presoja primernosti odločitev delodajalca v zvezi z reorganizacijo kot poslovnih odločitev (in v povezavi s tem ne presoja, ali so obstajali utemeljeni razlogi za ukinitev posameznega delovnega mesta ali ne). Delodajalec se lahko odloča za spremembe v organizaciji dela, četudi slabših poslovnih rezultatov (še) ni.
Četudi je tožena stranka vodila postopek pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in je tožniku vročila opozorilo pred odpovedjo, to še ne pomeni, da je iz tega razloga kasneje podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navidezna in zato nezakonita, zlasti ne zato, ker je bila pri toženi stranki dejansko izvedena reorganizacija v povezavi z ekonomskimi razlogi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014180
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - zavarovalnica - zavarovanje odgovornosti
Tožnik se je poškodoval pri popravilu cevi na javni kanalizaciji, ko ga je rovokopač (ki ga je upravljal s.p., in je na gradbišču v tla zabijal lesene pilote) pri vožnji vzvratno stisnil ob zid zagatne stene (zagatnice) ter mu pri tem povzročil hude poškodbe. Delo, ki ga je opravljal tožnik, ko ga je stisnil bager, predstavlja nevarno delo oziroma nevarno dejavnost, zato je podana objektivna odgovornost prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca).
Neutemeljeno je tožnikovo zavzemanje, da drugotožena stranka (zavarovalnica) v tem sporu odškodninsko odgovarja do višine zavarovalne vsote, ki vključuje tudi zavarovalni polici, ki ju je voznik rovokopača (s.p., ki je delal kot kooperant družbe v lasti prvotožene stranke) sklenil z drugotoženo stranko. Odškodninska odgovornost drugotožene stranke temelji na dejstvu, da ima prvotožena stranka pri drugotoženi stranki sklenjeno polico za zavarovanje splošne odgovornosti. Ker tožnik ni bil zaposlen pri s.p., zoper katerega v tem sporu tudi ni uveljavljal tožbenega zahtevka, odgovornosti drugotožene stranke ni mogoče vezati na zavarovalno polico, ki jo ima zavarovalnica sklenjeno s tretjo osebo (s.p.), tudi če je ta oseba (s.p.) tožniku povzročila škodo.
okvara telefonske centrale - dogovor o novi centrali - popravilo stare centrale - podjemna pogodba
Iz tožbenih trditev jasno izhaja, da je tožeča stranka svoj zahtevek temeljila na podjemni pogodbi. Tožena stranka je torej imela vse možnosti, da bi se glede te trditvene podlage izrekla in predlagala ustrezne dokaze, čeprav je sama zatrjevala drugačno pogodbeno razmerje med strankama. V takšni procesni situaciji je sodišče tudi ni bilo med postopkom dolžno opozarjati, da s svojim ugovorom ne bo uspela, saj bi s tem lahko že prestopilo mejo svoje nepristranskosti. Zato tudi odločitev sodišča za toženo stranko ni mogla predstavljati presenečenja, saj je temeljila na dejstvih, ki jih je tožeča stranka navajala.
invalid III. kategorije invalidnosti - kmet - vzrok poškodbe - vzročna zveza
Tožnik je pri toženi stranki zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, kot kmet. Pri teh zavarovancih je potrebno pri ugotavljanju poškodbe pri delu (kot vzroka nastanka invalidnosti) ugotoviti vzročno zvezo med poškodbo in opravljanjem dela, ki spada v okvir dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec zavarovan. Padec z lestve v času, ko gre kmet na podstrešje z namenom, da vzame material, s katerim bo uredil oskrbo hleva z elektriko, se po stališču pritožbenega sodišča šteje za del opravljanja kmečke dejavnosti. Tako obstaja vzročna zveza med padcem in opravljanjem dela, kar pomeni, da je pri tožniku ugotovljena invalidnost III. kategorije posledica poškodbe pri delu.
OZ ne določa, v katerem primeru že nastopi „neizterljivost terjatve“. Sodna praksa VS RS je to praznino do neke mere že zapolnila, in sicer tako, da je odločilo, da mora biti upnik pri izterjavi skrben in mora glede terjatve ukreniti vse, da bi preprečil njeno poznejšo neizterljivost (odločba VS RS, III Ips 39/2003). Če ravna tako in dolžnik ne izpolni, potem nastopi neizterljivost in mora odstopnik poravnati obveznosti do prevzemnika terjatve.
Opustitev plačila sodne takse ni ovira za dopustitev spremembe tožbenega zahtevka.
nesreča pri delu – nevarna dejavnost – obveznost nadzora delodajalca – prispevek delavca – soodgovornost – regresni zahtevek ZPIZ – odškodninska odgovornost delodajalca
Ker je delodajalec nosilec dejavnosti in tako tisti, ki mora primarno poskrbeti, da delo poteka varno, a je dopuščal, da se premični oder uporablja neustrezno sestavljen, je zato njegova soodgovornost za nesrečo in posledično za škodo, ki jo je utrpel delavec pri delu, večja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003043
OZ člen 247.
najemna pogodba - začetek učinkovanja pogodbe - odložni pogoj - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - nesklepčna tožba - neodpravljiva nesklepčnost
Med pravdnima strankama ni sporno (niti ni sporno v pritožbi), sploh pa gre, kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje, za splošno znano dejstvo: do odprtja nakupovalnega centra, kjer se nahaja predmet najema, ni prišlo. Ker sta pogodbeni stranki predajo predmeta najema vezali na izpolnitev tega pogoja (šele ob njegovi izpolnitvi pa nanj, v primeru zamude/kršitve roka, dolžnost plačila pogodbene kazni), je tožbeni zahtevek neutemeljen. Pogodbena določila ne dajejo nikakršne opore za sklep, da bi bila pogodbena kazen dogovorjena za primer, da tožena stranka nakupovalnega centra ne bi zgradila ali odprla, temveč je dogovorjena izključno za primer zamude pri predaji predmeta najema, kar pa je vezano na izpolnitev pogoja, ki se (še) ni uresničil.