projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - projektantska pogodba - naročilo v nasprotju s prostorskimi akti - neustreznost izdelanih projektov - izpolnitev naročila v skladu z določili pogodbe
Ko investitor ne ve, da je njegovo naročilo v nasprotju s prostorskimi akti in v zvezi s tem ne sprejema nobenega rizika, ne more zahtevati plačila. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da je bilo zatrjevano dejansko stanje drugačno. Tožena stranka naj bi bila seznanjena z rizikom, da ne bo mogoče dobiti gradbenega dovoljenja in naj bi kljub temu forsirala, da se izdela dokumentacijo in vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če je tako, je projektant naročilo izpolnil v skladu z določili pogodbe in neustreznost izdelanih projektov ne izvira iz njegove sfere, zato zanjo projektant ne more odgovarjati.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja
Pri zahtevkih po drugem odstavku 72. člena ZDen je odločilno, kakšno korist bi denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi dobil odvzete nepremičnine vrnjene takoj ob uveljavitvi ZDen, pri čemer vprašanje obogatitve oziroma dosežene koristi na strani zavezanca za plačilo odmene ni pomembno.
ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/3, 97č, 97d, 97e. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/2, 32/3, 32/4, 32/5, 32/6. KPJS člen 46. Direktiva 89/391/EGS o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav za varnost in zdravje delavcev pri delu člen 2, 2-2. Evropska socialna listina člen 4, 4-2. KPND člen 38, 38-2.
kolektivni delovni spor - stalna pripravljenost - dodatek - pripravljenost za delo na delovnem mestu - dežurstvo - straža
ZSPJS v 3. odstavku 32. člena določa, da javnim uslužbencem pripada dodatek za stalno pripravljenost, vendar gre za splošno določbo, v kateri ni določeno, da stalna pripravljenost pomeni zgolj pripravljenost za delo na domu, kot zmotno zatrjuje pritožba. Ob upoštevanju navedenega in določb v ZObr, ki izrecno ločijo med dežurstvom in pripravljenostjo za delo (kamor spada tako pripravljenost za delo doma kot tudi pripravljenost za delo na delovnem mestu oziroma določenem kraju), pripravljenosti za delo na delovnem mestu ni mogoče enačiti z dežurstvom v 6. odstavku 32. člena ZSPJS. Gre namreč za dejansko stalno pripravljenost, ki jo predvideva 3. odstavek 32. člena ZSPJS in je v KPJS določen dodatek v višini 20 % urne postavke osnovne plače, enako pa to določata tudi izpodbijana člena Pravilnika nasprotnega udeleženca. Zato je neutemeljena pritožba, da bi moral nasprotni udeleženec za čas pripravljenosti za delo na delovnem mestu delavcem izplačevati dodatek za dežurstvo v skladu s 6. odstavkom 32. člena ZSPJS. Navedeno še toliko bolj velja za institut straže, ki ga ZSPJS ne ureja in gre za poseben pogoj za delavce na obrambnem področju, ki je urejen zgolj v ZObr. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je ureditev straže v Pravilniku popolnoma identična z ureditvijo v ZObr (97.č člen), ki določa, da se 12 ur šteje za delovni čas zaposlenega, preostalih 12 ur pa kot pripravljenost za delo. Izpodbijani določbi Pravilnika nasprotnega udeleženca sta zato v skladu z določbami ZSPJS in KPJS, ki se nanašajo na plačilo dežurstva in straže, ter z opredelitvijo dežurstva in straže, kot to določa ZObr.
Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine njenih petih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile. V tožnikovem primeru ne gre za izredne stroške zaradi naravne nesreče ali višje sile, temveč za poplačilo zapadlih obveznosti iz naslova najemnine. Tožnik je v spornem letu že dobil dve izredni denarni socialni pomoči, kar je za te namene maksimum v enem koledarskem letu. Zato tožbeni zahtevek na dodelitev izredne denarne socialne pomoči ni utemeljen.
invalid III. kategorije invalidnosti - kmet - vzrok poškodbe - vzročna zveza
Tožnik je pri toženi stranki zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, kot kmet. Pri teh zavarovancih je potrebno pri ugotavljanju poškodbe pri delu (kot vzroka nastanka invalidnosti) ugotoviti vzročno zvezo med poškodbo in opravljanjem dela, ki spada v okvir dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec zavarovan. Padec z lestve v času, ko gre kmet na podstrešje z namenom, da vzame material, s katerim bo uredil oskrbo hleva z elektriko, se po stališču pritožbenega sodišča šteje za del opravljanja kmečke dejavnosti. Tako obstaja vzročna zveza med padcem in opravljanjem dela, kar pomeni, da je pri tožniku ugotovljena invalidnost III. kategorije posledica poškodbe pri delu.
Skladno z določilom 176. člena ZDR-1 mora delodajalec o disciplinski odgovornosti delavca odločiti najkasneje v enem mesecu od dneva, ko je izvedel za kršitev oz. najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Glede na to, da je tožena stranka o disciplinski odgovornosti tožnice odločila šele 10. 3. 2014, čeprav se je z očitanimi kršitvami seznanila najkasneje dne 23. 1. 2014, je vodenje disciplinskega postopka zoper tožnico zastaralo.
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
Tožnica je v tožbi zahtevala obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
USTAVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081024
URS člen 22, 25. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 272, 272/1, 272/1-1, 272/3, 272/3-1, 272/3-2, 278, 278/2. OZ člen 283. ZPP člen 458, 458/1, 495.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - spor majhne vrednosti - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje - objektivni pogoj izpodbojnosti - nadomestna izpolnitev stečajnega dolžnika - enotna transakcija - prodajna pogodba - pobot - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - povračilni zahtevek - vrnitev danega - podredni zahtevek - denarno nadomestilo - enako varstvo pravic
S povračilnim zahtevkom je mogoče od upnika zahtevati (samo) tisto, kar je ta na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejel, šele če to ni več mogoče, pa lahko stečajni dolžnik zahteva denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodne odločbe. Če je zahtevku na vračilo premičnin v stečajno maso ugodeno, sodišče nima podlage za sočasno ugoditev (alternativnemu) zahtevku na plačilo denarnega nadomestila.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0013817
ZDSS-1 člen 6. ZPP člen 18, 274. ZKolP člen 2, 19.
kolektivni delovni spor - kolektivna pogodba - kršitev - zavrženje predloga - stavkovni sporazum - stavka - sodna pristojnost - interesni spor
Obravnavana stavkovna sporazuma, ki urejata delovnopravni položaj policistov, izpolnjujeta vse formalne značilnosti kolektivne pogodbe (podpisniki sporazumov so bile osebe, ki bi v skladu z 2. členom ZKolP lahko bile stranke kolektivne pogodbe, sporazuma pa sta bila tudi objavljena v Uradnem listu RS, kot to zahteva drugi odstavek 9. člena ZKolP), ne izpolnjujeta pa vsebinskega kriterija za kolektivno pogodbo, saj ne vzpostavljata, spreminjata ali ukinjata pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Pritožba neutemeljeno navaja, da sporazuma urejata pravice delavcev predlagatelja v zvezi s plačilom za delo, saj gre le za zavezo nasprotne udeleženke, da bo delavcem te pravice v dogovorjenem roku zagotovila (z ustreznimi spremembami predpisa). V obravnavani zadevi ne gre niti za spor o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebam (točka a 6. člena ZDSS-1) niti za spor o skladnosti kolektivne pogodbe z zakonom (točka c 6. člena ZDSS-1). Ker odločitev o obravnavanem kolektivnem delovnem sporu ne spada v sodno pristojnost, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v skladu z 274. členom ZPP izdalo sklep, s katerim je predlog zavrglo.
ZFPPIPP člen 294, 356, 364, 364/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
načrt razdelitve – ugovor proti načrtu razdelitve – vrstni red ločitvenih pravic – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predračun stroškov stečajnega postopka
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da teče ločen postopek unovčevanja premičnega premoženja dolžnika, v zvezi s katerim je že odločalo prvostopenjsko sodišče in pritožbeno sodišče. Glede tega premičnega premoženja je tudi podan nov predlog prodaje s strani stečajne upraviteljice. Iz spisovnih podatkov ni najti razlogov, da bi se prvostopenjsko sodišče moralo opredeljevati do vprašanj, ki se nanašajo na unovčenje premičnega dela premoženja stečajnega dolžnika, že v okviru razdelitve stečajne mase, ki predstavlja neunovčljivo nepremično premoženje stečajnega dolžnika.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik sam izstopiti iz sindikata in da bi šele na ta način prenehala obveza tožene stranke do obračunavanja in plačevanja članarine oziroma odtegovanja tega zneska od tožnikove plače in nakazovanje sindikatu. Tožnik je kot delavec tožene stranke upravičen kadarkoli preklicati soglasje glede izplačevanja sindikalne članarine ter delodajalcu prepovedati nadaljnje odtegovanje članarine. Ker je tožnik preklical soglasje za odtegovanje dela plače za članarino in blagajno vzajemne pomoči, je tožnikov zahtevek za plačilo nezakonito odtegnjenega zneska plače utemeljen.
spor majhne vrednosti – ugovor zastaranja – terjatev za uporabo telefonov – razpis glavne obravnave
Če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa ni zahtevala izvedbe naroka, lahko sodišče o zahtevku odloči brez razpisa naroka (2. odstavek 454. člena ZPP). Pritožnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, naj izvršilno sodišče preda zadevo v pravno obravnavo. Taka zahteva ne predstavlja zahteve po izvedbi naroka. Sodišče prve stopnje jo je pravilno razumelo kot zahtevo za obravnavanje o utemeljenosti tedaj še upnikove zahteve za plačilo v okviru pravdnega – in ne le izvršilnega – postopka. Glede na to je pravilen zaključek sodbe o izpolnjenosti pogojev za izdajo sodbe brez obravnave.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe - resna nevarnost - prisilna hospitalizacija
Res je izvedenec povzemal tudi določene okoliščine, ki so bile podane ob prvotnem zdravljenju, vendar je povzel tudi stanje zadržane osebe ob sprejemu, ugotovil za katero duševno boleznijo boleha, kako le-ta vpliva na njegov uvid, kakšen je njegov odnos do zdravljenja, ki je nujno potrebno v tem akutnem stanju ter po zaslišanju zadržanca ugotovil tudi, katere so bile okoliščine pred sprejemom, tudi glede grožnje s požigom, ter pritožbeno sodišče glede na grajo pritožbe, ki je posplošena, ko trdi, da tega zadržanec izvedencu ni povedal, ne vidi razloga, da ne bi sprejelo izvida izvedenca tudi v tem delu, ko povzame, kaj mu je zadržana oseba povedala, to velja tudi za sedanje stanje, ko je zadržanec povedal, da občasno tudi vozi in tudi hitro. Vse ugotovljene okoliščine pa tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo sklep, da je stanje zadržanca tako, da lahko predstavlja resno nevarnost za njegovo zdravje in varnost kot za zdravje in varnost ter življenje drugih oseb.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3/5, 3a, 3a/3, 14, 49c. OZ člen 86, 190, 191, 193.
vračilo preveč izplačane plače - preplačilo - plačilo za delo - prevedba - odprava nesorazmerij - napačen obračun zneskov - napačen izračun plače - neupravičena obogatitev - zamudne obresti
Določbe 3. odstavka 3.a člena ZSPJS ni mogoče razlagati tako kot sodišče prve stopnje, ki je štelo, da ta določba odkazuje na uporabo 190., pa tudi 191. člena OZ. Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače (iz naslova odprave nesorazmerij v osnovni plači, tako kot v obravnavani zadevi, ko se je pri plači za sporno obdobje napačno upošteval 34. plačni razred namesto pravilno 32. plačni razred, v katerega je bil toženec uvrščen zaradi nižje stopnje izobrazbe od zahtevane za zasedbo njegovega delovnega mesta) oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS.
Javni uslužbenec lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti.
V tem sporu tožeča stranka od toženca vtožuje odškodnino za škodo, ki ji je nastala zato, ker toženec ob prenehanju delovnega razmerja ni vrnil vseh vzorcev, modelov in drugega predstavitvenega materiala, ki jih je prejel za opravljanje svojega dela. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vseh v dokaznem postopku izvedenih dokazov. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala nastanka škode in te svoje odločitve tudi ni ustrezno utemeljilo.
ZDR člen 29, 29/1, 29/1-5, 52, 52-5. OZ člen 39, 86. ZJU člen 5, 16, 16/3. ZDR-1 člen 77, 77-1, 79, 79/1. ZUJF člen 183.
javni zavod - poslovodna funkcija - direktor - pogodba o zaposlitvi za določen čas - javni uslužbenci - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - ničnost - potek časa - mandat
Tožnica je bila s sklepom predčasno razrešena s funkcije generalne direktorice tožene stranke (javnega zavoda), s tem datumom pa je prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi. Glede na prvo alinejo 77. člena ZDR-1 toženi stranki ni bilo treba odpovedati tožničine pogodbe o zaposlitvi za generalno direktorico, temveč je zadoščalo obvestilo o poteku časa, za katerega je bila ta pogodba sklenjena oziroma o prenehanju razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Tožnici je zato delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo s potekom pogodbe o zaposlitvi za generalno direktorico.
Pri toženi stranki je šlo za postopek redne likvidacije po določbah ZGD-1. Prijava terjatve v postopku redne likvidacije ne pomeni ovire, da tožnica te terjatve uveljavlja v sodnem postopku v višini, ki jo je priznal likvidacijski upravitelj. Ker je tožena stranka tožnici v postopku redne likvidacije priznala terjatev iz naslova odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, regres za letni dopust za leto 2010 in 2011 in premalo izplačane plače za leto 2008 in 2009, tožnica pa je te terjatve v sodnem postopku uveljavljala v isti višini, je sodišče njenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
Da bo sodišče prve stopnje zapolnilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika ali manj osnovnega zneska minimalnega dohodka, bo moralo sodišče prve stopnje zato pravilno ugotoviti dejansko stanje občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje na strani tožeče stranke.
Ker je bilo z zanesljivostjo ugotovljeno, da obdolženec s strani oškodovanca ni bil napaden, tudi dalje ni moč utemeljeno razpravljati o morebitnem silobranu kot ga, izhajajoč zgolj iz zagovora obdolženca, vidi njegov zagovornik.
ZFPPIPP člen 152, 152/1, 221b, 221b/1, 221b/2, 237a, 237a/2, 237a/3, 237a/5, 238, 238/1, 238/1-1. ZPP člen 207, 207/1, 207/2.
prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – poenostavljena prisilna poravnava – uporaba pravil prisilne poravnave – opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Ker je namen poenostavljene prisilne poravnave enak namenu redne prisilne poravnave in ker ZFPPIPP dolžniku omogoča, da tudi po uvedbi stečajnega postopka pristopi k pripravi ukrepov finančnega prestrukturiranja (in se posluži instituta odložitve odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka), je tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave v določenih primerih določba prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP smiselno uporabljiva.