ZIZ člen 43, 46, 46/4, 67. ZPP člen 154, 155, 156, 158, 188, 411.
stroški postopka - postopek izvršbe - izvršitev sklepa o izvršbi pred pravnomočnostjo - umik predloga za izvršbo po rubežu - sklep o ustavitvi izvršbe - poplačilo upnikove terjatve - umik tožbe - pripoznava zahtevka - povod za tožbo - prisilna izpolnitev zahtevka - poplačilo zaradi uspešno opravljene izvršbe – zakrivljenost ravnanja - neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku - načelo krivde - dopolnilni kriterij
Umik izvršilnega predloga po tem, ko je že izdan sklep o izvršbi, se nanaša le na drugo fazo izvršilnega postopka, to je na izvršilni del izvršbe in meri k ustavitvi, prekinitvi oziroma prenehanju vseh izvršilnih dejanj. Sklep o ustavitvi izvršbe na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga tako pomeni le konec oprave izvršbe. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa o končanju postopka ne predvideva. Zato upniku (tožnici) ni bilo potrebno umikati predloga, saj je bilo plačilo njegove terjatve posledica izvršitve sklepa o izvršbi.
Pri umiku tožbe res ni relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen ali ne, temveč je za odločitev o stroških bistveno ali je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka. Če namreč toženka izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zaradi česar mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemni primer, ko ni dala povoda za tožbo. Vendar v primeru, ko tožnica umakne tožbo, ker je bil tožbeni zahtevek prisilno izpolnjen kljub temu, da se mu je toženka upirala, ni mogoče šteti, da ima tovrstna izpolnitev enak učinek (pripoznave), kot v primeru, ko bi toženka sama prostovoljno izpolnila zahtevek. Ker je bil torej v konkretnem primeru razlog za umik prisilna izpolnitev zahtevka (in ne prostovoljna izpolnitev s strani toženke same), ki mu je toženka tekom celotnega postopka ugovarjala, je o povrnitvi stroškov potrebno odločiti ob uporabi 154. in 155. člena ZPP.
Načelo krivde je dopolnilni in ne temeljni kriterij za povračilo stroškov. Tudi neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje, zaradi katerega bi morala toženka tožnici povrniti stroške po krivdnem načelu.
ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479. ZTLR člen 54. SPZ člen 10, 217, 217/2, 222, 222/1.
stvarna služnost poti za prehod in vodenje živine - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - ukinitev stvarne služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - prenehanje stvarne služnosti na podlagi odločbe
Pravilen je zaključek sodbe, da se toženec (po nasprotni tožbi) ob vedenju o uporabi spornega prehoda ne more sklicevati na zaupanje v zemljiško knjigo.
Ugotovitev, da se je sporni prehod uporabljal le enkrat do dvakrat letno, narekuje odločitev o obstoju stvarne služnosti poti za prehod in vodenje živine v takem obsegu. Ker je bilo pravilno ugotovljeno, da sporni prehod z dokupom nepremičnin ni postal nekoristen niti se s tem niso bistveno spremenile okoliščine izvrševanja služnosti, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za ukinitev služnosti pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003043
OZ člen 247.
najemna pogodba - začetek učinkovanja pogodbe - odložni pogoj - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - nesklepčna tožba - neodpravljiva nesklepčnost
Med pravdnima strankama ni sporno (niti ni sporno v pritožbi), sploh pa gre, kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje, za splošno znano dejstvo: do odprtja nakupovalnega centra, kjer se nahaja predmet najema, ni prišlo. Ker sta pogodbeni stranki predajo predmeta najema vezali na izpolnitev tega pogoja (šele ob njegovi izpolnitvi pa nanj, v primeru zamude/kršitve roka, dolžnost plačila pogodbene kazni), je tožbeni zahtevek neutemeljen. Pogodbena določila ne dajejo nikakršne opore za sklep, da bi bila pogodbena kazen dogovorjena za primer, da tožena stranka nakupovalnega centra ne bi zgradila ali odprla, temveč je dogovorjena izključno za primer zamude pri predaji predmeta najema, kar pa je vezano na izpolnitev pogoja, ki se (še) ni uresničil.
vezanost na pravno podlago - razpravno načelo - vezanost na zatrjevano dejansko podlago
Po tretjem odstavku 180. člena ZPP sodišče ni vezano na pravno podlago, tudi če jo tožeča stranka navede v tožbi, in mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. V skladu z razpravnim načelom je torej sodišče vezano (le) na zatrjevano dejansko podlago, ki jo pravdna stranka mora navesti. Res je sicer, da je tožeča stranka v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navedla kot pravno podlago svojega zahtevka (le) menico. Toda že v vloženi “Pripravljalni vlogi in predlogu za izdajo predhodne odredbe” je “… natančno navedla podlago obligacijskega razmerja med toženo in tožečo stranko.
Tožnica samo na podlagi tega, da je solastnica stanovanja do ½, ne bi mogla utemeljeno zahtevati njegove izpraznitve in izročitve v posest, vendar bi bila do tega morda upravičena, če bi navedla, kakšna je volja preostalih lastnikov (solastnika). Tožbene navedbe so bile za varstvo, kakršnega je želela tožnica doseči s svojim zahtevkom, pomanjkljive, a ne neodpravljivo.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060815
ZPFOPIZ člen 8, 9, 15. ZPIZ-1 člen 232, 232/1, 232/1-15. ZPP člen 274.
sofinanciranje pokojnin iz proračuna RS – sredstva za pokrivanje odhodkov – oblikovanje komisije – procesna predpostavka
Ni mogoče slediti stališču, da je iz 1. odstavka 8. člena ZPFOPIZ razvidno, da je toženka dolžna kriti pravice zavarovancev le za obdobje od vključitve pa do 1. 1. 1983. To določilo govori o obdobju zavarovanja zgolj v zvezi z opredelitvijo, za katere zavarovance je toženka tožniku dolžna povračilo. Povračilo je po višini s to določbo omejeno zgolj z minimalno pokojnino, ne pa na drug način.
Predhodni postopek pred komisijo oziroma ustanovitev komisije ni procesna predpostavka za vložitev tožbe.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – neme degenerativne spremembe – vzročna zveza
Predhodne degenerativne spremembe predstavljajo pravno relevanten (so)vzrok nastale škode le takrat, ko je ugotovljeno, da je imel oškodovanec zaradi njih težave (bolečine, zmanjšano življenjsko aktivnost) že pred škodnim dogodkom.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi – načelo sorazmernosti – pogoji za določitev vrste in trajanja ukrepov – stroški postopka
Primarni cilj pri določitvi vrste in trajanja ukrepov iz ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja, zato je glede na okoliščine konkretnega primera treba oceniti, s katerimi ukrepi bo mogoče učinkovito doseči zaščito žrtve pred povzročiteljem nasilja in hkrati koliko časa so izrečeni ukrepi nujno potrebni za zaščito žrtve. Ker se z ukrepi posega tudi v pravice povzročitelja nasilja, je treba pri določitvi vrste in trajanja ukrepov upoštevati tudi načelo sorazmernosti.
V konkretnem primeru vročilnica o vročitvi plačilnega naloga ni sestavljena tako, da bi bilo na njeni podlagi mogoče nedvomno ugotoviti pravilnost vročitve plačilnega naloga, ki ga je v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ naslovniku treba vročiti osebno po pravilih iz navedene določbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076379
OZ člen 193, 299, 299/2. ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – namembnost vrnjenih nepremičnin – določitev višine nadomestila – ugotavljanje hipotetične najemnine – ustaljena sodna praksa – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vmesna sodba – dovoljenost izrednega pravnega sredstva pri vmesni sodbi – predlog za obnovo postopka
Tudi v zvezi z zahtevki, ki se uveljavljajo na podlagi določbe 2. odstavka 72. člena ZDen, je potrebno glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti upoštevati splošno določbo 2. odstavka 299. člena OZ. Ker ti zahtevki ne predstavljajo obogatitvenih zahtevkov, kot jih ureja OZ (obstoj zavezančeve neupravičene koristi (obogatitve) namreč ni pogoj za njihov nastanek/uveljavljanje oziroma ne gre za vračanje koristi, ki jo je zavezanec neupravičeno dosegel), je zmotno pritožbeno sklicevanje na določbo 193. člena OZ; pojasnjevanje, kdaj naj bi toženka postala nedobroverna, pa brezpredmetno.
Da gre pri nadomestilu po 2. odstavku 72. člena ZDen za ugotavljanje višine (izgubljene) premoženjske koristi, ki bi jo upravičenec, če bi premoženje v upravljanje in uporabo dobil takoj ob uveljavitvi ZDen, dosegel sam, je ustaljeno stališče sodne prakse. Zato tega sodišču prve stopnje tudi ni bilo treba posebej (dodatno) razlagati.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0075798
URS člen 23. ZIZ člen 238, 271, 273, 273/1, 273/1-1. ZPP člen 182, 182/3.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe – namen zavarovanja
Predlagano začasno odredbo mora sodišče obravnavati kot celoto – presoditi pri tem terjatev, ki jo upnik želi zavarovati, namen zavarovanja in sredstvo, s katerim naj bi se ta namen dosegel, ter ustreznost njihove medsebojne povezave – in odločiti o njeni dopustnosti. Temeljno vodilo pri presoji je prav namen zavarovanja, saj sme sodišče za zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, iz česar obenem logično izhaja, da začasne odredbe, ki namen zavarovanja presega, sodišče ne izda. Breme predlagatelja začasne odredbe torej je, da predlagano začasno odredbo utemelji ne zgolj z vidika terjatve, ki se z njo zavaruje, temveč tudi v luči namena in predlaganega obsega zavarovanja, ki opravičuje njeno izdajo.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine - javna dražba - sklep o domiku - kdo ne more biti kupec - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev
Žena hipotekarnega dolžnika lahko veljavno sodeluje na javni dražbi in predmet dražbe tudi kupi, saj kupec skladno z določbo 187. člena ZIZ ne more biti (le) dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji, kar pomeni, da navedena prepoved velja le za izrecno naštete osebe, ne pa za tretje osebe (npr. njihove zakonce).
ZIZ člen 17, 17/1, 21, 40, 40/1, 40/1-3, 52, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1.2, 55/2. ZN člen 4. ZPP člen 7, 7/1, 212, 350, 350/2.
neprimeren izvršilni naslov - uradni preizkus - nedoločno opredeljena obveznost stroškov opominov - sklicevanje na akt banke - izvleček iz cenika banke - dolžnikova pravica do izjave - ustrezno razdelan skupni izterjevani znesek obveznosti - substanciranost dokaznega predloga
Stroški opominov kot obveznost v notarskem zapisu vsebovane kreditne pogodbe so navedeni opisno na način, da se obračunajo v skladu z veljavno tarifo plačil banke. Vsi opredelilni elementi glede obveznosti, za katero ima notarski zapis moč izvršilnega naslova, morajo biti v njem zapisani, saj drugače nanj ni mogoče vezati dolžnikovega soglasja za neposredno izvršljivost v skladu določilom 4. člena ZN.
Če je izkazana verjetnost, da upnik s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, ni v skladu z materialnim pravom, da sodišče še nadalje presoja verjetnost, ali bo upnik tudi v bodoče nepoplačan oziroma ali bo izvršba tudi v bodoče neuspešna.
nesreča pri delu – padec odžagane veje črnega trna – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odškodninska odgovornost – ukrepi za zagotavljanje varnosti – delo z motorno žago – nevarna dejavnost – vzročna zveza
Delo z motorno žago je nevarna dejavnost, vendar do poškodbe tožnika ni prišlo z žago, pač pa je odžagana veja črnega gloga padla na njegovo nogo, pri tem pa se je eden od trnov skozi zaščitne hlače zapičil v njegovo nogo in ga poškodoval. Ker torej poškodba ni nastala v posledici ravnanja z motorno žago, tožena stranka ni (zgolj zato, ker je dala žago tožniku, da opravi delo sečnje vej ob cesti) odgovorna za nastalo škodo.
leasing pogodba – kršitev pogodbe – odtujitev vozila – kasko zavarovanje – zavarovalnina – splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska – nastop zavarovalnega primera – razdrtje pogodbe o finančnem leasingu – pravica do odškodnine – pozitivni pogodbeni interes
Zaradi neupoštevanja (morebitne) zavarovalnine, toženec ne bo prikrajšan, saj mu bo v primeru nastopa zavarovalnega primera (če je zavarovalno kritje podano) zavarovalnina izplačana (v primeru pravilno oblikovanega tožbenega zahtevka).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0082508
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 73, 80. ZTVP-1 člen 73, 75, 134.
konkretizirano uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka - protispisnost - pooblastilo - pogodba o prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev - pogodba o borznem posredovanju - vsebina pogodbe - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - pravni učinki pogodbe - odobritev naročila ali poslov - pooblastilo po zaposlitvi - plačilo provizije - protipravno ravnanje - neskrbno ravnanje - vzročna zveza - odgovornost borzno posredniške hiše - izvajanje nadzora - odškodninska odgovornost
Protispisnost je podana le v primeru, če sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini, ne pa v primeru, če je ugotovitev, kaj sta se pogodbeni stranki dogovorili (čeprav je v listini drugačen zapis), posledica dokazne ocene.
Pogodbo o borznem posredovanju je za prvo toženko podpisala oseba, ki za to ni bila pooblaščena. Zgolj zaposlitev v podjetju X, upoštevajoč kakšno delovno mesto je zasedala, ji takšnega upravičenja ni dajala. Ni bilo zatrjevano, da bi bila sama zakonita zastopnica podjetja X. Vendar pa ugotovitev, da je Pogodbo o borznem posredovanju za prvo toženko podpisala oseba, ki za to ni bila pooblaščena, še ne pomeni, da je prva toženka, ki svoji vezanosti na pogodbo ni nasprotovala in jo je izvajala, ravnala protipravno. Možnost, da neupravičeno zastopani pogodbo, ki jo je sklenil nekdo kot njegov pooblaščenec brez njegovega pooblastila, naknadno odobri, zakon celo izrecno predvideva.
Tožnica je družbo pooblastila za upravljanje z njenim premoženjem in ne zgolj za oddajo posameznih naročil.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0060803
ZDDV-1 člen 3. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – neupravičena pridobitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Predmet obdavčitve po ZZDV-1 so le dobave blaga (vključno z uvozom blaga) ali opravljene storitve (med njimi tudi odstop premoženjskih pravic). Ker plačilo zaradi neupravičene obogatitve ni nadomestilo niti z dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu ZZDV-1, tožeča stranka od vtoževanega zneska nadomestila avtorskega honorarja ne more zahtevati še plačila DDV.
Izpodbijana odločitev temelji na pravilni ugotovitvi, da premoženje, glede katerega pritožnik predlaga izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ni premoženje zapustnice.
DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064692
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. OZ člen 557, 561, 561/3.
prekinitev zapuščinske obravnave – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – nujni dedni delež – prikrajšanje nujnega dednega deleža – razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti
Pogodba o dosmrtnem preživljanju po 557. členu OZ je odplačna pogodba. Zgrešeno je prepričanje pritožnikov, da ima „pravno veljavo darila“. Lahko pa pogodba o dosmrtnem preživljanju v konkretnem primeru prikriva darilno pogodbo. Pritožnikoma zato ni mogoče odrekati pravice, da zahtevata vrnitev domnevnega darila v zapuščino zaradi prikrajšanja svojega nujnega dednega deleža. Prav tako jima po 3. odstavku 561. člena OZ kot pravnima naslednikoma zapustnika pripada pravica zahtevati razvezo pogodbe zaradi domnevnega neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ... in posledično vrnitev zapustnikovega premoženja, ki je bilo predmet te pogodbe, v zapuščino.