nerazumljiva tožba – očitna pisna pomota – materialno procesno vodstvo – asignacija – kritno razmerje
Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene navedbe o očitni pisni pomoti pri označbi tožene stranke v 2. točki tožbenega predloga in ugotavlja, da je bila tožba glede na uvodoma navedeno toženo stranko, tožbeno trditveno podlago in vsebino tožbenega predloga tako nejasna in nerazumljiva, da je terjala odziv sodišča že ob predhodnem preizkusu tožbe s pozivom tožeči stranki, da naj jo dopolni.
Za veljavnost asignacije kritno razmerje med asignantom in asignatarjem ni potrebno.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082563
ZOZP člen 2a, 7, 15. OZ člen 186.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - prepustitev vozila v uporabo tretjemu - splošni zavarovalni pogoji
Toženka, ki je bila lastnica vozila, a ni bila voznica, ni izgubila zavarovalnih pravic, če ji sicer ni mogoče očitati kršitve zavarovalne pogodbe ali odgovornosti na podlagi splošnih odškodninskih predpisov.
neupravičena pridobitev – zastaranje – sodba razveljavljena v postopku z izrednim pravnim sredstvom
V primeru, da odgovorna oseba izplača premoženjsko škodo na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila v postopku z izrednim pravnim sredstvom razveljavljena, ima pravico terjati od oškodovanca izplačano odškodnino.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – neme degenerativne spremembe – vzročna zveza
Predhodne degenerativne spremembe predstavljajo pravno relevanten (so)vzrok nastale škode le takrat, ko je ugotovljeno, da je imel oškodovanec zaradi njih težave (bolečine, zmanjšano življenjsko aktivnost) že pred škodnim dogodkom.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ŠOLSTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083112
URS člen 54. ZZZDR člen 123, 132. ZVŠ člen 66.
pravice in dolžnosti staršev – razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja – preživljanje polnoletnega otroka – redno šolanje – pritožbene novote – otrokovo delo prek študentskega servisa
Oče neutemeljeno zahteva ukinitev preživninske obveznosti za študijsko leto, ko se je njegova polnoletna hči ponovno vpisala v prvi letnik iste fakultete. Toženka je izkazala utemeljene razloge, da letnika prvo leto ni uspešno zaključila zaradi utemeljenih razlogov (poteka sodnega spora z očetom, ki jo je čustveno izčrpaval). Poleg tega je ponavljanje letnika možnost, ki jo študentu v okviru rednega študija nudi zakon, v letu, ko je ponavljala, pa je toženka opravila vse izpite, potrebne za vpis v naslednji letnik, ter s tem pokazala resen odnos do študija, zato očetov zahtevek za ukinitev preživnine za to leto ne more biti utemeljen.
pravna oseba - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
V skladu s citiranim 11. členom ZST-1 lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1).
Glede na takšne zakonske zahteve je tudi po presoji pritožbenega sodišča stališče sodišča prve stopnje o nedovoljenosti predloga tožeče stranke pravilno. Ne gre slediti naziranju pritožbe, da bi moralo kljub določenemu dodatnemu pogoju sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke obravnavati vsebinsko. Dejstvo je, da prav citirani pogoj onemogoča vsebinsko obravnavo predloga oz. predstavlja procesno predpostavko za odločanje o njem. Predlog vsebinske obravnave je namreč zgolj presoja premoženjskih okoliščin na strani predlagatelja, ki naj bi mu onemogočale plačilo celotne takse, do te pa lahko v primeru pravnih oseb pride zgolj, če je plačilo sodne takse procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje vloge, v zvezi s katero je nastala taksna obveznost. Pritožba sicer nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da v posledici dovoljenega obročnega plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, plačilo le-te več ni procesna predpostavka za njeno obravnavo, vendar povsem pavšalno oz. brez vsakršne argumentacije, tudi sicer pa neutemeljeno. Pritožba zoper sodbo, glede katere je bilo tožeči stranki dovoljeno obročno plačilo sodne takse, namreč več ne more biti zavržena zaradi morebitnega neplačila preostalih obrokov sodne takse.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0069139
ZIZ člen 29b. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 6, 6/3, 34. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sodna taksa za ugovor – plačilni nalog – pravilno plačilo sodne takse – pravočasno plačilo sodne takse – dokazovanje plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – obrazloženost odločitve
Zavezancu za plačilo sodne takse sicer ni potrebno prilagati nikakršnih dokazil o plačilu sodne takse, vendar v primeru, ko sodišče plačila ne najde v svojih plačilnih evidencah, lahko stranka v okviru pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje izpodbija odločitev na način, da predloži potrdilo o opravljenem plačilu po 3. odstavku 6. člena ZST-1. Na ta način stranka dokazuje, da je taksa plačana pravočasno in pravilno v skladu s plačilnim nalogom. Tako sodišču prve stopnje, ko na podlagi vpogleda v plačilne evidence ne najde plačila sodne takse stranke, ob izdaji izpodbijanega sklepa ni potrebno posebej navajati, iz katerih razlogov je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjenega, saj je evidentno, da kadar plačila v svojih plačilnih evidencah ne najde, sodna taksa ni bila plačana: (1) pravočasno ali (2) pravilno v skladu s plačilnim nalogom.
Dolžnik s predlaganim dokazom vpogleda v plačilne evidence sodišča dokazuje zgolj svoje trditve o pravočasnem plačilu, trditev o tem, da pa je bila taksa plačana tudi pravilno v skladu z navodili iz plačilnega naloga, pa ni navajal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082560
ZPP člen 200, 200/3. ZOZP člen 7. OZ člen 149, 171, 171/1.
prometna nesreča - sopotnik v vozilu - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca - sorazmerno zmanjšanje odškodnine - vožnja z vinjenim voznikom - uporaba varnostnega pasu - obseg škode - izvedensko mnenje - pravnorelevantna vzročna zveza - vzročna zveza med škodo in ravnanjem oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - stranska intervencija - regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravovarstveni interes - dokazovanje z izvedencem
Ločiti je treba vzročno zvezo med ravnanjem povzročitelja škode in škodnim dogodkom, od vzročne zveze med škodnim dogodkom in obsegom škode, ki je posledica tega dogodka. Tožnik ni bil voznik in zato ni mogel ničesar prispevati k nastanku škodnega dogodka. Je pa tožnik (zaradi pristanka na vožnjo z opitim voznikom in zaradi neuporabe varnostnega pasu) najbrž bistveno prispeval k obsegu svoje škode.
Sodišče prve stopnje je zanemarilo vprašanje vzročne zveze med neuporabo varnostnega pasu in tožnikovimi poškodbami. Izvedenci medicinske stroke niso podali svojega izvida in mnenja o tistih poškodbah in njihovih posledicah, ki bi jih varnostni pas lahko preprečil, oziroma o tistih poškodbah in posledicah, ki bi nastale, tudi če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom. Dokler ni jasno, v kakšnem obsegu toženka odgovarja za obravnavano škodo, ni mogoče razpravljati o višini odškodnine.
Toženka bo s pravnomočno sodbo v tej pravdi znova pridobila možnost uveljavljati (nov) regresni zahtevek zoper svojega zavarovanca. Če bo toženka obsojena na plačilo dodatne odškodnine tožniku, bo to dejstvo vplivalo tudi na pravni položaj stranskega intervenienta, ki ima zato interes, da se v tej pravdi razčistijo vsi ugovori, ki vplivajo na obseg toženkine odgovornosti in višino odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083141
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 386.
nedenarni zahtevek – odpoved najemne pogodbe – izpraznitev nepremičnine – prekinitev postopka – pravne posledice začetka stečajnega postopka – postopek osebnega stečaja – procesna sposobnost – poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju
Nedenarni zahtevek na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev in izročitev nepremičnine na obseg stečajne mase ne vpliva, tožena stranka glede tega zahtevka tudi ni izgubila poslovne sposobnosti, niti ni ta omejena. V tej zadevi ima torej toženka, ne glede na začet postopek osebnega stečaja, popolno procesno sposobnost in stečajni upravitelj nima položaja njenega zakonitega zastopnika. Začetek stečajnega postopka tako, glede na obrazloženo, nima vpliva na tek tega pravdnega postopka, zato razlogov za prekinitev postopka ni.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081032
ZZVZZ člen 28, 29. ZDR-1 člen 137. ZPP člen 214.
vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj – plačilo prispevkov s strani delodajalca – zahtevek delodajalca za povračilo nadomestil za bolniško odsotnost za nazaj – dokazno breme delodajalca – ugovori Zavoda za zdravstveno zavarovanje – domneva priznanja nezanikanih dejstev
V trenutku, ko se vzpostavi delovno razmerje za nazaj po sodbi, mora delodajalec vplačati tudi zaostale plače v višini bruto plače oziroma v višini nadomestil plač za čas bolniškega staleža. Od tako dobljenih bruto nadomestil pa plača in odvede prispevke in davke ter tožniku izplača neto nadomestilo plače. Vendar mora pred tem še odšteti nadomestila, ki jih je tožnik prejel iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti oziroma iz naslova zdravstvenega zavarovanja od zavoda za zaposlovanje za sporni čas. To pomeni, da ko delodajalec vzpostavi pravice in obveznosti iz delovnega razmerja za nazaj, vplača prispevke za toženo stranko. Tako se izkaže, da za sporno obdobje, ko je bilo vzpostavljeno delovno razmerje, tudi delodajalec pridobi (za nazaj) pravico zahtevati povračilo nadomestil za čas bolniške odsotnosti tožene stranke. Dokazati pa mora, da je že izplačal svojemu delavcu nadomestilo po 137. členu ZDR-1 in da obstajajo razlogi za bolniški stalež v tem času.
Da lahko naročnik uspešno uveljavlja svoj jamčevalni zahtevek za znižanje plačila mora zatrjevati in dokazati, da je delo imelo napako, da je podjemnika o napaki pravočasno in pravilno obvestil in mu dal primeren rok za odpravo napake in da podjemnik napak v tem roku ni odpravil. Podati pa mora trditev tudi o tem, kolikšno vrednost je imelo izvršeno delo ob sklenitvi pogodbe brez napake in kolikšno vrednost bi imelo to delo z napako v istem času. Zadnjemu bremenu tožena stranka ni zadostila.
Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza z vpogledom v prilogo. Stranke so namreč tiste, ki morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke oziroma ugovore in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Slednje pravilo je le izjemoma korigirano s preiskovalnim načelom (2. odstavek 7. člena ZPP), ki pa v tej zadevi ne pride v poštev.
Ker je zahtevek za znižanje kupnine oblikovalen, bi lahko tožena stranka znižanje kupnine dosegla le z nasprotno oblikovalno tožbo.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083719
ZD člen 103, 210, 224. OZ člen 87, 204, 336, 336/1. ZPP člen 8.
dedna pogodba – neveljavnost dedne pogodbe – ničnost – posledice ničnosti – kondikcijski zahtevek – prosta presoja dokazov – dokazovanje – povračilo plačanih obrokov za odkup stanovanja – zastaranje terjatve – odložni pogoj – začetek teka zastaralnega roka
V pogodbi, sklenjeni pod odložnim pogojem, teče zastaralni rok od trenutka uresničitve pogoja. Tako je zmotno materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da se je zastaralni rok iztekel pet let po zadnjem plačilu obroka za odkup stanovanja v letu 1997. Ker je bila izpolnitev (čeprav nične) obveznosti dogovora odložena do trenutka smrti zapustnice, ko bi tožnica pridobila v last sporno stanovanje, je materialnopravno zmotna ocena sodišča prve stopnje o zastaranju terjatve.
Če je izkazana verjetnost, da upnik s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, ni v skladu z materialnim pravom, da sodišče še nadalje presoja verjetnost, ali bo upnik tudi v bodoče nepoplačan oziroma ali bo izvršba tudi v bodoče neuspešna.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - neutemeljen odvzem prostosti - duševne bolečine zaradi neutemeljenega odvzema prostosti - odškodnina za duševne bolečine zaradi neutemeljenega odvzema prostosti
Ob upoštevanju, da je tožnik v priporu in zaporu doživel velik šok, da so pridržanost in nato pripor in zapor povzročili pri tožniku obupanost, brezmočnost, strese, travme, skrb za mamo, ki je bila 100 % invalid, in za sina, ki še ni bil star eno leto, da je bil tožnik poznan, saj je imel svoj gostinski lokal in market v kraju, kjer je živel, in da so o zadevi mediji obširno pisali, pripelje do zaključka, da je primerna in primerljiva odškodnina za duševne bolečine zaradi neutemeljenega odvzema prostosti v višini 26.000,00 EUR, kar znaša 26 neto povprečnih plač.
Drži, da je pri vzdrževalcu ceste presoja preprečljivosti škodnega dogodka podvržena merilu skrajne skrbnosti, vendar pravni standard skrajne skrbnosti ne pomeni, da mora vzdrževalec na vseh cestah, ki jih vzdržuje, vzpostaviti takšno stanje, da na nobeni od njih nikoli ne pride do poledice. Takšne zahteve bi bile prestroge za vzdrževalca, saj jih glede na to, da ni mogoče nadzirati in zagotoviti posipanja vseh ledenih površin istočasno, objektivno ni mogoče izpolniti. Zahteve, ki zadostijo standardu skrajne skrbnosti, je zato treba ugotavljati od primera do primera ob upoštevanju konkretnih dejanskih okoliščin primera (geografsko-klimatske razmere, lega, kategorizacija ceste in podobno).
dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek - nove dedne izjave - dedovanje kmetijskega zemljišča - sorodstveno razmerje - status zaščitene kmetije
Sodišče mora za v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, o katerem še ni bilo odločeno v zapuščinskem postopku po upravičencu, opraviti nov zapuščinski postopek in glede vrnjenega premoženja pridobiti nove dedne izjave dedičev.
Ker ne gre za sorodstveno razmerje kot ga določa 2. člen ZDKG, je pravilna presoja, da za navedene nepremičnine ne more veljati režim dedovanja po ZDKG. Te nepremičnine ne morejo biti del zaščitene kmetije.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba – dolžina preizkusne dobe – status zaposlene osebe
Zmotno je stališče dolžnika, da mu status zaposlenega, v primerjavi s statusom za delo sposobnih nezaposlenih dolžnikov, daje podlago za krajšo preizkusno obdobje.
spori iz razmerij med starši in otroki – stiki z otrokom – režim izvajanja stikov – enakopravnost staršev
Načeloma naj bi vsak od staršev poskrbel za prehod otrok od enega roditelja do drugega v eno smer, kar bi pokazalo otrokom, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otrok enakopravna. Od takšnega stališča je sicer možno odstopiti v primerih podanosti posebnih okoliščin.
Določilo 6b. člena ZST-1 (s svojo domnevo) varuje taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, a je ponudnik bančnih storitev plačilo dejansko izvedel šele kasneje oziroma je plačilo na prehodni podračun sodišča iz kakega drugega razloga prispelo šele v roku 3 dni po poteku roka za plačilo sodne takse. Vendar pa je že iz samega besedila omenjene določbe jasno razvidno, da se z njo rok za plačilo sodne takse ne podaljšuje še za tri (delovne) dni.
ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479. ZTLR člen 54. SPZ člen 10, 217, 217/2, 222, 222/1.
stvarna služnost poti za prehod in vodenje živine - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - ukinitev stvarne služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - prenehanje stvarne služnosti na podlagi odločbe
Pravilen je zaključek sodbe, da se toženec (po nasprotni tožbi) ob vedenju o uporabi spornega prehoda ne more sklicevati na zaupanje v zemljiško knjigo.
Ugotovitev, da se je sporni prehod uporabljal le enkrat do dvakrat letno, narekuje odločitev o obstoju stvarne služnosti poti za prehod in vodenje živine v takem obsegu. Ker je bilo pravilno ugotovljeno, da sporni prehod z dokupom nepremičnin ni postal nekoristen niti se s tem niso bistveno spremenile okoliščine izvrševanja služnosti, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za ukinitev služnosti pravilna.