CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0082508
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 73, 80. ZTVP-1 člen 73, 75, 134.
konkretizirano uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka - protispisnost - pooblastilo - pogodba o prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev - pogodba o borznem posredovanju - vsebina pogodbe - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - pravni učinki pogodbe - odobritev naročila ali poslov - pooblastilo po zaposlitvi - plačilo provizije - protipravno ravnanje - neskrbno ravnanje - vzročna zveza - odgovornost borzno posredniške hiše - izvajanje nadzora - odškodninska odgovornost
Protispisnost je podana le v primeru, če sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini, ne pa v primeru, če je ugotovitev, kaj sta se pogodbeni stranki dogovorili (čeprav je v listini drugačen zapis), posledica dokazne ocene.
Pogodbo o borznem posredovanju je za prvo toženko podpisala oseba, ki za to ni bila pooblaščena. Zgolj zaposlitev v podjetju X, upoštevajoč kakšno delovno mesto je zasedala, ji takšnega upravičenja ni dajala. Ni bilo zatrjevano, da bi bila sama zakonita zastopnica podjetja X. Vendar pa ugotovitev, da je Pogodbo o borznem posredovanju za prvo toženko podpisala oseba, ki za to ni bila pooblaščena, še ne pomeni, da je prva toženka, ki svoji vezanosti na pogodbo ni nasprotovala in jo je izvajala, ravnala protipravno. Možnost, da neupravičeno zastopani pogodbo, ki jo je sklenil nekdo kot njegov pooblaščenec brez njegovega pooblastila, naknadno odobri, zakon celo izrecno predvideva.
Tožnica je družbo pooblastila za upravljanje z njenim premoženjem in ne zgolj za oddajo posameznih naročil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003043
OZ člen 247.
najemna pogodba - začetek učinkovanja pogodbe - odložni pogoj - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - nesklepčna tožba - neodpravljiva nesklepčnost
Med pravdnima strankama ni sporno (niti ni sporno v pritožbi), sploh pa gre, kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje, za splošno znano dejstvo: do odprtja nakupovalnega centra, kjer se nahaja predmet najema, ni prišlo. Ker sta pogodbeni stranki predajo predmeta najema vezali na izpolnitev tega pogoja (šele ob njegovi izpolnitvi pa nanj, v primeru zamude/kršitve roka, dolžnost plačila pogodbene kazni), je tožbeni zahtevek neutemeljen. Pogodbena določila ne dajejo nikakršne opore za sklep, da bi bila pogodbena kazen dogovorjena za primer, da tožena stranka nakupovalnega centra ne bi zgradila ali odprla, temveč je dogovorjena izključno za primer zamude pri predaji predmeta najema, kar pa je vezano na izpolnitev pogoja, ki se (še) ni uresničil.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - neposredno izvršljiv notarski zapis - terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom - desetletni zastaralni rok
Zastaralni rok za terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa znaša 10 let ob analogni uporabi 1. odstavka 356. člena OZ.
vezanost na pravno podlago - razpravno načelo - vezanost na zatrjevano dejansko podlago
Po tretjem odstavku 180. člena ZPP sodišče ni vezano na pravno podlago, tudi če jo tožeča stranka navede v tožbi, in mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. V skladu z razpravnim načelom je torej sodišče vezano (le) na zatrjevano dejansko podlago, ki jo pravdna stranka mora navesti. Res je sicer, da je tožeča stranka v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navedla kot pravno podlago svojega zahtevka (le) menico. Toda že v vloženi “Pripravljalni vlogi in predlogu za izdajo predhodne odredbe” je “… natančno navedla podlago obligacijskega razmerja med toženo in tožečo stranko.
Izpodbijana odločitev temelji na pravilni ugotovitvi, da premoženje, glede katerega pritožnik predlaga izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ni premoženje zapustnice.
Z ozirom na to, da tožeča stranka obstoj objektivne predpostavke izpodbijanja v predmetnem postopku ne izkazuje s sklicevanjem na izpodbojno domnevo iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP, temveč jo utemeljuje z neposredno uporabo prve alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP, sodišču prve stopnje dejanskih okoliščin iz drugega odstavka 272. člena ZFPPIPP ni bilo potrebno ugotavljati ter o vprašanju sočasnosti vzajemnih izpolnitev, medtem, ko je na podlagi pravočasno ponujenega procesnega gradiva pravdnih stranka obstoj objektivnega pogoja izpodbijanja ob neposredni uporabi določbe iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP pravilno ugotovilo kot izhaja iz obrazložitve v nadaljevanju, ni bilo dolžno razpravljati.
Za redno poslovanje družbe nujna plačila sicer določa drugi odstavek 34. člena ZFPPIPP, vendar je glede na zakonsko dikcijo, da so to »zlasti plačila,« potrebno sklepati, da v 1. do 4. točki tega odstavka izrecno opredeljena plačila terjatev ne predstavljajo zaključenega seznama nujnih plačil insolventnega dolžnika.
Ob nespornem dejstvu, da od plač toženih strank obračunani davki in prispevki niso bili poravnani, je mogoče zaključiti le, da so v izreku izpodbijane sodbe zajete asignacijske pogodbe izpodbojne.
sklepčnost tožbenih trditev – nezadostne trditve o višini škode – načelo kontradiktornosti – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
V kolikor bi sodišče prve stopnje sámo, brez ustrezne trditvene podlage tožeče stranke o vrsti škode, vpogledalo v dokazne listine, bi s takšnim postopanjem kršilo načelo kontradiktornosti pravdnega postopka in razpravno načelo, toženi stranki pa odvzelo možnost, da se opredeli do zatrjevanih dejstev nasprotne stranke.
umik predloga za izvršbo – stroški izvršitelja – potrebnost stroškov
V primeru, če upnik predlog za izvršbo umakne v celoti, lahko sodišče odmeri priglašene izvršilne stroške le, če upnik istočasno z umikom predloga še vedno vztraja pri povrnitvi izvršilnih stroškov, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – zavarovanje pred odgovornostjo – delavec – tretji – zavarovanje odgovornosti izvajalca gradbenih del – naročnik – glavni izvajalec gradbenih del – razlaga pogodbe – jasno pogodbeno določilo
Tožnik je svoje delo preko svojega delodajalca opravljal zaradi gospodarskih interesov zavarovanca toženke. Vrhovno sodišče RS je že v več odločbah povedalo, da delavcu za škodo pri delu ni odgovoren le njegov delodajalec, temveč tudi naročnik oziroma glavni izvajalec gradbenih del, v čigar gospodarskem interesu je delavec, sicer preko svojega delodajalca, opravljal svoje delo. V konkretnem primeru je tožnik delo opravljal na višini, ki predstavlja nevarno dejavnost. Z nevarno dejavnostjo se je ukvarjal zavarovanec toženke (kot investitor gradnje). Tožnik je bil torej poškodovan pri delu, ki ga je šteti za dejavnost toženke (kot to ugotavlja tudi sodišče prve stopnje). Svoje delo je torej opravljal v gospodarskem interesu zavarovanca toženke. Zato ga, četudi kot delavca podizvajalca, ni mogoče šteti kot tretjo osebo v smislu določbe 1. točke 1. člena Splošnih pogojev, temveč za delavca v smislu 1. točke 2. člena le-teh, torej za delavca oziroma drugo osebo, ki dela za zavarovanca.
ZOR člen 195, 200, 377, 377/2,392, 392/1. OZ člen 174, 179. ZTSPOZ člen 93, 99, 102, 104. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
povzročitev škode – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – izvensodna poravnava – sokrivda oškodovanca – zavarovalna vsota – limit – ugovor omejene zavarovalne vsote – kritje običajne škode – enotna odškodnina – nepremoženjska škoda – invalidnina – renta za tujo nego in pomoč – pomoč družinskih članov – izgubljeni zaslužek – valorizacija akontacije odškodnine – AO plus zavarovanje – avtomobilsko zavarovanje – spor z mednarodnim elementom – pasivna legitimacija – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – groba kršitev cestnoprometnih predpisov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V zvezi z ugovorom omejene zavarovalne vsote je treba opozoriti na stališče sodne prakse v podobnih odškodninskih primerih (ki časovno sovpadajo s tožnikom škodnim dogodkom), po katerem mora glede na pomen obveznega zavarovanja v prometu in sistema omejenega kritja zavarovalnic, zavarovalna vsota pokriti vso škodo, ki jo je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0082562
OZ člen 165, 336, 336/1, 352, 352/1. ZKP člen 538, 539, 539/1, 542, 542/1.
odškodninska odgovornost države - razmerje med ZKP in OZ - zastaranje - tek zastaralnega roka - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - čast in dobro ime - odškodnina za premoženjsko škodo - upravičenec do odškodnine - zaseg avtomobila - lastnik vozila - pomanjkanje aktivne legitimacije
Temelj odškodninske odgovornosti države zaradi nezakonitega odvzema prostosti avtonomno ureja ZKP, za odmero odškodnine pa se uporabljajo obligacijskopravni predpisi. Sodišče prve stopnje je za materialnopravno izhodišče pravilno vzelo določbo 3. točke 1. odstavka 542. člena ZKP, ki določa, da ima pravico do povrnitve škode tisti, komur je bila neutemeljeno odvzeta prostost zaradi napake ali nezakonitega dela organa. Četrti odstavek istega člena v postopku za povrnitev škode predvideva smiselno uporabo določb XXXII. poglavja ZKP, med katerimi je tudi določba 1. odstavka 539. člena ZKP, ki začetek teka triletnega zastaralnega roka veže na trenutek pravnomočnosti sodbe, s katero je bil obdolženec na prvi stopnji oproščen obtožbe. Omenjena določba je lex specialis v razmerju do določb OZ, ki urejajo zastaranje odškodninske terjatve. Zaradi navedenega razmerja med zakonoma je bilo treba najprej presoditi, ali ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje uporabo določbe 1. odstavka 539. člena ZKP glede začetka teka zastaranja. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da bi določba prišla v poštev zgolj v primeru neupravičene obsodbe, ko je storilec pravnomočno obsojen, po odločanju o obnovi ali zahtevi za varstvo zakonitosti pa pravnomočno oproščen (538. člen ZKP), in v primeru zakonitega pripora, ki se kasneje zaradi pravnomočnosti izdane oprostilne sodbe izkaže za neupravičenega oziroma neutemeljenega (1. točka 1. odstavka 542. člena ZKP). V obeh primerih šele pravnomočna odločba, ugodna za obdolženca, povzroči, da postane prej zakonito ravnanje neutemeljeno.
Oškodovanec/obdolženec lahko v primeru nezakonitega odvzema prostosti zahteva odškodnino takoj, ne glede na izid kazenskega postopka. Specialna določba 1. odstavka 539. člena ZKP za vprašanje zastaranja ni uporabna za konkretni primer, zato materialnopravno podlago predstavljajo določbe OZ.
ZGO-1 člen 27, 27/4. ZPP člen 452, 453, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15.
spor majhne vrednosti – pogodba o izvedbi projektantskih storitev – podjemna pogodba – pisnost pogodbe – namen pisnosti pogodbe – realizacija pogodbe – načelo afirmacije pogodb – veljavnost pogodb – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Postopkovna kršitev določila 453. člena ZPP glede navajanja dejstev in dokazov v sporih majhne vrednosti izven vlog iz 452. člena ZPP ne predstavlja absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče, tudi če bi bila podana, ne bi smelo upoštevati.
ZGO-1 v 4. odstavku 27. člena predpisuje pisno obliko, saj med projektiranje šteje izdelavo idejnega projekta. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila pogodba v pretežnem delu realizirana in ob upoštevanju načela afirmacije pogodb, opustitev pisnosti v konkretnem primeru ne more vplivati na njeno veljavnost. Ob tem ni nepomembno, da je bila med strankami dogovorjena izdelava geodetskega načrta in idejnega projekta za individualno hišo, namen pisnosti pogodb po ZGO-1 pa je predvsem v varstvu naročnika in izvajalca v nadaljnjih fazah projektiranja zaradi zahtevnosti postopka pridobitve dovoljenj in narave same gradnje.
zahtevek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene v stečajnem postopku – nedopusten predmet – zloraba prava
Prepoved uveljavljanja ničnosti pogodbe iz 342. člena ZFPPIPP se po logičnem razumevanju lahko nanaša zgolj na situacijo, če je predmet pogodbe stvar, katere prodajo je sodišče, ki vodi stečajni postopek, dovolilo. V nasprotju z duhom in namenom te zakonske prepovedi ter tudi v nasprotju z moralnimi načeli bi bilo stališče, da zahtevek za uveljavitev (delne) ničnosti prodajne pogodbe po 342. členu ZFPPIPP ne bi bil dovoljen v primeru, ko bi bila predmet prodajne pogodbe, sklenjene na podlagi javne dražbe v stečajnem postopku, stvar, katere prodaje stečajno sodišče ni dovolilo in ki tudi ni bila predmet prodaje na javni dražbi. Takšna prodajna pogodba je nična zaradi nedopustnega predmeta.
spor majhne vrednosti – trditvena podlaga – dovoljeno število pripravljalnih vlog – neupravičena obogatitev – razpravno načelo
Tožeča stranka je šele v drugi pripravljalni vlogi, ki jo je vložila po pooblaščencu, podala ustrezno trditveno podlago za presojo tožbenega zahtevka na pravni podlagi neupravičene obogatitve, kar pa je prepozno, saj je v postopkih v sporih majhne vrednosti v drugi pripravljalni vlogi dovoljeno zgolj odgovoriti na navedbe nasprotne stranke iz njene prve pripravljalne vloge.
izračun nujnega deleža – vračunanje daril v dedni delež – nedoločen zahtevek – stroški parcelacije
Stroški parcelacije zapustnikovih nepremičnin (za potrebe delitve med dediče) se pri izračunu vrednosti zapuščine in nujnega deleža v skladu s 3. odstavkom 28. člena ZD ne upoštevajo, saj ne spadajo med stroške za popis in ocenitev zapuščine.
Pritožnik torej kljub izrecnem opozorilu sodišču ni omogočil, da bi lahko upoštevalo zatrjevano darilo, saj ni navedel, kakšno naj bi sploh to bilo. Zapuščinsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko takšne zahteve ni upoštevalo.
Tožnica samo na podlagi tega, da je solastnica stanovanja do ½, ne bi mogla utemeljeno zahtevati njegove izpraznitve in izročitve v posest, vendar bi bila do tega morda upravičena, če bi navedla, kakšna je volja preostalih lastnikov (solastnika). Tožbene navedbe so bile za varstvo, kakršnega je želela tožnica doseči s svojim zahtevkom, pomanjkljive, a ne neodpravljivo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0060803
ZDDV-1 člen 3. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – neupravičena pridobitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Predmet obdavčitve po ZZDV-1 so le dobave blaga (vključno z uvozom blaga) ali opravljene storitve (med njimi tudi odstop premoženjskih pravic). Ker plačilo zaradi neupravičene obogatitve ni nadomestilo niti z dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu ZZDV-1, tožeča stranka od vtoževanega zneska nadomestila avtorskega honorarja ne more zahtevati še plačila DDV.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastninska pravica - verjetnost obstoja terjatve - vsebina začasne odredbe - vsebina tožbe - poslovni delež - nepremičnina
Če sodi poslovni delež (ali nepremičnina) v skupno premoženje, predstavlja celoto in sta obe pravdni stranki v razmerju do njega v skupnosti. Pravica na njem ni razdeljena tako, kot to velja za solastninsko pravico. Gre za njuno nerazdeljeno pravico na skupnem premoženju, kar pomeni, da sta le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila na njima.
nesreča pri delu – padec odžagane veje črnega trna – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odškodninska odgovornost – ukrepi za zagotavljanje varnosti – delo z motorno žago – nevarna dejavnost – vzročna zveza
Delo z motorno žago je nevarna dejavnost, vendar do poškodbe tožnika ni prišlo z žago, pač pa je odžagana veja črnega gloga padla na njegovo nogo, pri tem pa se je eden od trnov skozi zaščitne hlače zapičil v njegovo nogo in ga poškodoval. Ker torej poškodba ni nastala v posledici ravnanja z motorno žago, tožena stranka ni (zgolj zato, ker je dala žago tožniku, da opravi delo sečnje vej ob cesti) odgovorna za nastalo škodo.