dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek - nove dedne izjave - dedovanje kmetijskega zemljišča - sorodstveno razmerje - status zaščitene kmetije
Sodišče mora za v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, o katerem še ni bilo odločeno v zapuščinskem postopku po upravičencu, opraviti nov zapuščinski postopek in glede vrnjenega premoženja pridobiti nove dedne izjave dedičev.
Ker ne gre za sorodstveno razmerje kot ga določa 2. člen ZDKG, je pravilna presoja, da za navedene nepremičnine ne more veljati režim dedovanja po ZDKG. Te nepremičnine ne morejo biti del zaščitene kmetije.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršitev pravnomočne sodbe - načelo formalne legalitete - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - ugovor dolžnika - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - slab socialni položaj dolžnika
Dolžnik bi moral glede na navedeno vse ugovore v zvezi z zastaranjem terjatve, ugotavljanjem materialne resnice in vročanjem pisanj na naslov dolžnikovega stalnega prebivališča in ne na naslov njegovega dejanskega prebivališča uveljavljati v pravnomočno končanem pravdnem postopku, katerega sodba predstavlja izvršilni naslov v predmetnem izvršilnem postopku. Ker tega ni storil, so njegove ugovorne navedbe v izvršilnem postopku neutemeljene zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni navedel razlogov iz 55. člena ZIZ, ki bi preprečevali izvršbo (npr. da je že v celoti ali deloma poravnal svoj dolg).
Z ozirom na to, da tožeča stranka obstoj objektivne predpostavke izpodbijanja v predmetnem postopku ne izkazuje s sklicevanjem na izpodbojno domnevo iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP, temveč jo utemeljuje z neposredno uporabo prve alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP, sodišču prve stopnje dejanskih okoliščin iz drugega odstavka 272. člena ZFPPIPP ni bilo potrebno ugotavljati ter o vprašanju sočasnosti vzajemnih izpolnitev, medtem, ko je na podlagi pravočasno ponujenega procesnega gradiva pravdnih stranka obstoj objektivnega pogoja izpodbijanja ob neposredni uporabi določbe iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP pravilno ugotovilo kot izhaja iz obrazložitve v nadaljevanju, ni bilo dolžno razpravljati.
Za redno poslovanje družbe nujna plačila sicer določa drugi odstavek 34. člena ZFPPIPP, vendar je glede na zakonsko dikcijo, da so to »zlasti plačila,« potrebno sklepati, da v 1. do 4. točki tega odstavka izrecno opredeljena plačila terjatev ne predstavljajo zaključenega seznama nujnih plačil insolventnega dolžnika.
Ob nespornem dejstvu, da od plač toženih strank obračunani davki in prispevki niso bili poravnani, je mogoče zaključiti le, da so v izreku izpodbijane sodbe zajete asignacijske pogodbe izpodbojne.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082563
ZOZP člen 2a, 7, 15. OZ člen 186.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - prepustitev vozila v uporabo tretjemu - splošni zavarovalni pogoji
Toženka, ki je bila lastnica vozila, a ni bila voznica, ni izgubila zavarovalnih pravic, če ji sicer ni mogoče očitati kršitve zavarovalne pogodbe ali odgovornosti na podlagi splošnih odškodninskih predpisov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0082562
OZ člen 165, 336, 336/1, 352, 352/1. ZKP člen 538, 539, 539/1, 542, 542/1.
odškodninska odgovornost države - razmerje med ZKP in OZ - zastaranje - tek zastaralnega roka - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - čast in dobro ime - odškodnina za premoženjsko škodo - upravičenec do odškodnine - zaseg avtomobila - lastnik vozila - pomanjkanje aktivne legitimacije
Temelj odškodninske odgovornosti države zaradi nezakonitega odvzema prostosti avtonomno ureja ZKP, za odmero odškodnine pa se uporabljajo obligacijskopravni predpisi. Sodišče prve stopnje je za materialnopravno izhodišče pravilno vzelo določbo 3. točke 1. odstavka 542. člena ZKP, ki določa, da ima pravico do povrnitve škode tisti, komur je bila neutemeljeno odvzeta prostost zaradi napake ali nezakonitega dela organa. Četrti odstavek istega člena v postopku za povrnitev škode predvideva smiselno uporabo določb XXXII. poglavja ZKP, med katerimi je tudi določba 1. odstavka 539. člena ZKP, ki začetek teka triletnega zastaralnega roka veže na trenutek pravnomočnosti sodbe, s katero je bil obdolženec na prvi stopnji oproščen obtožbe. Omenjena določba je lex specialis v razmerju do določb OZ, ki urejajo zastaranje odškodninske terjatve. Zaradi navedenega razmerja med zakonoma je bilo treba najprej presoditi, ali ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje uporabo določbe 1. odstavka 539. člena ZKP glede začetka teka zastaranja. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da bi določba prišla v poštev zgolj v primeru neupravičene obsodbe, ko je storilec pravnomočno obsojen, po odločanju o obnovi ali zahtevi za varstvo zakonitosti pa pravnomočno oproščen (538. člen ZKP), in v primeru zakonitega pripora, ki se kasneje zaradi pravnomočnosti izdane oprostilne sodbe izkaže za neupravičenega oziroma neutemeljenega (1. točka 1. odstavka 542. člena ZKP). V obeh primerih šele pravnomočna odločba, ugodna za obdolženca, povzroči, da postane prej zakonito ravnanje neutemeljeno.
Oškodovanec/obdolženec lahko v primeru nezakonitega odvzema prostosti zahteva odškodnino takoj, ne glede na izid kazenskega postopka. Specialna določba 1. odstavka 539. člena ZKP za vprašanje zastaranja ni uporabna za konkretni primer, zato materialnopravno podlago predstavljajo določbe OZ.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastninska pravica - verjetnost obstoja terjatve - vsebina začasne odredbe - vsebina tožbe - poslovni delež - nepremičnina
Če sodi poslovni delež (ali nepremičnina) v skupno premoženje, predstavlja celoto in sta obe pravdni stranki v razmerju do njega v skupnosti. Pravica na njem ni razdeljena tako, kot to velja za solastninsko pravico. Gre za njuno nerazdeljeno pravico na skupnem premoženju, kar pomeni, da sta le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila na njima.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - nujnost izdaje začasne odredbe - otrokova korist - stiki med starši in otroki
Tožnica je predlagala izdajo začasne odredbe, da se ji mladoletna otroka začasno (do pravnomočne odločitve v tej zadevi) dodelita v vzgojo in varstvo, očetu pa se določijo stiki in se mu naloži plačilo preživnine. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo odločbo Ustavnega sodišča, v kateri je to poudarilo, da imajo začasne odredbe velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. To ne pomeni, da take začasne odredbe, kot je predlagana, ni mogoče izdati in da sodišče a priori ni naklonjeno izdajanju tovrstnih začasnih odredb, mora pa predlagatelj, če želi s predlogom uspeti, verjetno izkazati nujnost izdaje take začasne odredbe, ker bi bila sicer ogrožena otrokova korist. Tega tožnica tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni izkazala.
Stiki staršev z otrokoma so po volji staršev dve leti in pol potekali tako, da sta otroka izmenično preživljala po en teden skupaj pri enem od staršev. Tudi ob vložitvi tožbe tožnica ni videla razlogov, da bi se ta režim spremenil takoj in se mu je uprla šele s predlogom za izdajo začasne odredbe, kar pomeni, da sta bila otroka skoraj tri leta podvržena enakemu načinu izvrševanja stikov – teden pri mami in teden pri očetu. Otroka sta rojena leta 2008, kar pomeni, da sta bila maja 2012 (ob razpadu življenjske skupnosti njunih staršev) stara tri leta in pol, nadaljnja tri leta (kar je polovico njunega življenja) pa sta preživela tako, da sta bila teden dni pri očetu teden dni pri mami. Ob tako dolgotrajnem načinu takega izvrševanja stikov se zastavlja vprašanje, ali ga je sploh še možno (s končno odločbo v tem postopku) spremeniti, ne da bi se s tem poseglo v koristi otrok. Na to vprašanje bo moral odgovoriti izvedenec.
umik predloga za izvršbo – stroški izvršitelja – potrebnost stroškov
V primeru, če upnik predlog za izvršbo umakne v celoti, lahko sodišče odmeri priglašene izvršilne stroške le, če upnik istočasno z umikom predloga še vedno vztraja pri povrnitvi izvršilnih stroškov, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064665
OZ člen 352. ZPP člen 253.
pripombe na izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – dopolnitev izvedenskega mnenja – zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja – zaključek zdravljenja – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – subjektivni zastaralni rok – splošno znano dejstvo – stabiliziranje zdravstvenega stanja
Strokovna razlaga razlike med stabiliziranim zdravstvenim stanjem in zaključkom zdravljenja ni bila potrebna, ker je bil za odločitev o tožbenem zahtevku pomemben le trenutek zaključka zdravljenja, od katerega je sodišče štelo pričetek subjektivnega zastaralnega roka, po ugotovitvi sodišča prve stopnje pa je bilo zdravstveno stanje tožnika stabilizirano pred zaključkom njegovega zdravljenja ali najpozneje ob zaključenem zdravljenju. Poleg tega sta pojma zaključek zdravljenja in stabiliziranje zdravstvenega stanja splošno znani dejstvi in jih izvedencu ni potrebno strokovno opredeljevati in razlagati.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060815
ZPFOPIZ člen 8, 9, 15. ZPIZ-1 člen 232, 232/1, 232/1-15. ZPP člen 274.
sofinanciranje pokojnin iz proračuna RS – sredstva za pokrivanje odhodkov – oblikovanje komisije – procesna predpostavka
Ni mogoče slediti stališču, da je iz 1. odstavka 8. člena ZPFOPIZ razvidno, da je toženka dolžna kriti pravice zavarovancev le za obdobje od vključitve pa do 1. 1. 1983. To določilo govori o obdobju zavarovanja zgolj v zvezi z opredelitvijo, za katere zavarovance je toženka tožniku dolžna povračilo. Povračilo je po višini s to določbo omejeno zgolj z minimalno pokojnino, ne pa na drug način.
Predhodni postopek pred komisijo oziroma ustanovitev komisije ni procesna predpostavka za vložitev tožbe.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081032
ZZVZZ člen 28, 29. ZDR-1 člen 137. ZPP člen 214.
vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj – plačilo prispevkov s strani delodajalca – zahtevek delodajalca za povračilo nadomestil za bolniško odsotnost za nazaj – dokazno breme delodajalca – ugovori Zavoda za zdravstveno zavarovanje – domneva priznanja nezanikanih dejstev
V trenutku, ko se vzpostavi delovno razmerje za nazaj po sodbi, mora delodajalec vplačati tudi zaostale plače v višini bruto plače oziroma v višini nadomestil plač za čas bolniškega staleža. Od tako dobljenih bruto nadomestil pa plača in odvede prispevke in davke ter tožniku izplača neto nadomestilo plače. Vendar mora pred tem še odšteti nadomestila, ki jih je tožnik prejel iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti oziroma iz naslova zdravstvenega zavarovanja od zavoda za zaposlovanje za sporni čas. To pomeni, da ko delodajalec vzpostavi pravice in obveznosti iz delovnega razmerja za nazaj, vplača prispevke za toženo stranko. Tako se izkaže, da za sporno obdobje, ko je bilo vzpostavljeno delovno razmerje, tudi delodajalec pridobi (za nazaj) pravico zahtevati povračilo nadomestil za čas bolniške odsotnosti tožene stranke. Dokazati pa mora, da je že izplačal svojemu delavcu nadomestilo po 137. členu ZDR-1 in da obstajajo razlogi za bolniški stalež v tem času.
ZFPPIPP člen 152, 152/1, 221b, 221b/1, 221b/2, 237a, 237a/2, 237a/3, 237a/5, 238, 238/1, 238/1-1. ZPP člen 207, 207/1, 207/2.
prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – poenostavljena prisilna poravnava – uporaba pravil prisilne poravnave – opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Ker je namen poenostavljene prisilne poravnave enak namenu redne prisilne poravnave in ker ZFPPIPP dolžniku omogoča, da tudi po uvedbi stečajnega postopka pristopi k pripravi ukrepov finančnega prestrukturiranja (in se posluži instituta odložitve odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka), je tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave v določenih primerih določba prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP smiselno uporabljiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076379
OZ člen 193, 299, 299/2. ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – namembnost vrnjenih nepremičnin – določitev višine nadomestila – ugotavljanje hipotetične najemnine – ustaljena sodna praksa – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vmesna sodba – dovoljenost izrednega pravnega sredstva pri vmesni sodbi – predlog za obnovo postopka
Tudi v zvezi z zahtevki, ki se uveljavljajo na podlagi določbe 2. odstavka 72. člena ZDen, je potrebno glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti upoštevati splošno določbo 2. odstavka 299. člena OZ. Ker ti zahtevki ne predstavljajo obogatitvenih zahtevkov, kot jih ureja OZ (obstoj zavezančeve neupravičene koristi (obogatitve) namreč ni pogoj za njihov nastanek/uveljavljanje oziroma ne gre za vračanje koristi, ki jo je zavezanec neupravičeno dosegel), je zmotno pritožbeno sklicevanje na določbo 193. člena OZ; pojasnjevanje, kdaj naj bi toženka postala nedobroverna, pa brezpredmetno.
Da gre pri nadomestilu po 2. odstavku 72. člena ZDen za ugotavljanje višine (izgubljene) premoženjske koristi, ki bi jo upravičenec, če bi premoženje v upravljanje in uporabo dobil takoj ob uveljavitvi ZDen, dosegel sam, je ustaljeno stališče sodne prakse. Zato tega sodišču prve stopnje tudi ni bilo treba posebej (dodatno) razlagati.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0075798
URS člen 23. ZIZ člen 238, 271, 273, 273/1, 273/1-1. ZPP člen 182, 182/3.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe – namen zavarovanja
Predlagano začasno odredbo mora sodišče obravnavati kot celoto – presoditi pri tem terjatev, ki jo upnik želi zavarovati, namen zavarovanja in sredstvo, s katerim naj bi se ta namen dosegel, ter ustreznost njihove medsebojne povezave – in odločiti o njeni dopustnosti. Temeljno vodilo pri presoji je prav namen zavarovanja, saj sme sodišče za zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, iz česar obenem logično izhaja, da začasne odredbe, ki namen zavarovanja presega, sodišče ne izda. Breme predlagatelja začasne odredbe torej je, da predlagano začasno odredbo utemelji ne zgolj z vidika terjatve, ki se z njo zavaruje, temveč tudi v luči namena in predlaganega obsega zavarovanja, ki opravičuje njeno izdajo.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi – načelo sorazmernosti – pogoji za določitev vrste in trajanja ukrepov – stroški postopka
Primarni cilj pri določitvi vrste in trajanja ukrepov iz ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja, zato je glede na okoliščine konkretnega primera treba oceniti, s katerimi ukrepi bo mogoče učinkovito doseči zaščito žrtve pred povzročiteljem nasilja in hkrati koliko časa so izrečeni ukrepi nujno potrebni za zaščito žrtve. Ker se z ukrepi posega tudi v pravice povzročitelja nasilja, je treba pri določitvi vrste in trajanja ukrepov upoštevati tudi načelo sorazmernosti.
spori iz razmerij med starši in otroki – stiki z otrokom – režim izvajanja stikov – enakopravnost staršev
Načeloma naj bi vsak od staršev poskrbel za prehod otrok od enega roditelja do drugega v eno smer, kar bi pokazalo otrokom, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otrok enakopravna. Od takšnega stališča je sicer možno odstopiti v primerih podanosti posebnih okoliščin.
DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064692
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. OZ člen 557, 561, 561/3.
prekinitev zapuščinske obravnave – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – nujni dedni delež – prikrajšanje nujnega dednega deleža – razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti
Pogodba o dosmrtnem preživljanju po 557. členu OZ je odplačna pogodba. Zgrešeno je prepričanje pritožnikov, da ima „pravno veljavo darila“. Lahko pa pogodba o dosmrtnem preživljanju v konkretnem primeru prikriva darilno pogodbo. Pritožnikoma zato ni mogoče odrekati pravice, da zahtevata vrnitev domnevnega darila v zapuščino zaradi prikrajšanja svojega nujnega dednega deleža. Prav tako jima po 3. odstavku 561. člena OZ kot pravnima naslednikoma zapustnika pripada pravica zahtevati razvezo pogodbe zaradi domnevnega neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ... in posledično vrnitev zapustnikovega premoženja, ki je bilo predmet te pogodbe, v zapuščino.