osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba – dolžina preizkusne dobe – status zaposlene osebe
Zmotno je stališče dolžnika, da mu status zaposlenega, v primerjavi s statusom za delo sposobnih nezaposlenih dolžnikov, daje podlago za krajšo preizkusno obdobje.
Da lahko naročnik uspešno uveljavlja svoj jamčevalni zahtevek za znižanje plačila mora zatrjevati in dokazati, da je delo imelo napako, da je podjemnika o napaki pravočasno in pravilno obvestil in mu dal primeren rok za odpravo napake in da podjemnik napak v tem roku ni odpravil. Podati pa mora trditev tudi o tem, kolikšno vrednost je imelo izvršeno delo ob sklenitvi pogodbe brez napake in kolikšno vrednost bi imelo to delo z napako v istem času. Zadnjemu bremenu tožena stranka ni zadostila.
Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza z vpogledom v prilogo. Stranke so namreč tiste, ki morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke oziroma ugovore in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Slednje pravilo je le izjemoma korigirano s preiskovalnim načelom (2. odstavek 7. člena ZPP), ki pa v tej zadevi ne pride v poštev.
Ker je zahtevek za znižanje kupnine oblikovalen, bi lahko tožena stranka znižanje kupnine dosegla le z nasprotno oblikovalno tožbo.
vrnitev premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti – pozneje najdeno premoženje – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – članstvo v agrarni skupnosti – namen ZPVAS – zapuščina brez dedičev – izplačilo nujnega dednega deleža v gotovini
Ali je treba uporabiti 8. člen ZPVAS in kdaj ostanejo premoženjske pravice last občine, je odvisno od vprašanja, ali je premoženje vrnjeno zapustniku oziroma dedičem. Občina v primeru, da mora sama prevzeti premoženjske pravice po 8. členu ZPVAS, ni dolžna dedičem izplačati nujnega deleža.
odškodninska odgovornost starša za otroka - kriva ovadba otroka - več kot 14 let - protipravno ravnanje - škodljivo dejstvo
Tožniku ni uspelo dokazati škodljivega dejstva oziroma protipravnega ravnanja, ki ga je očital toženki: napeljevanja hčerke k podaji krive ovadbe zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Za hčerkino ravnanje glede na ugotovitve o hčerkini starosti (več kot 14 let ob podajanju prijave) toženka kot mati ne odgovarja več. Mladoletnik je z dopolnjenimi 14 leti že sam odgovoren za svoja ravnanja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - neposredno izvršljiv notarski zapis - terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom - desetletni zastaralni rok
Zastaralni rok za terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa znaša 10 let ob analogni uporabi 1. odstavka 356. člena OZ.
sodno varstvo posesti – motenje posesti – posest pravice razgleda – negativna služnost – posest pravice – dejanska oblast nad stvarjo
Ker po SPZ ni več mogoča posest pravic, tožbeni zahtevek za posestno varstvo tožnikov, ki sta zatrjevala posest pravice do razgleda, kar predstavlja negativno služnost, ki od tožencev terja opustitev določenih ravnanj, ni utemeljen.
insolventnost – domneva insolventnosti – zamuda s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov – zamuda z izvedbo ukrepov finančnega prestrukturiranja – procesno upravičenje predlagati začetek stečajnega postopka – prevzem terjatve – učinkovanje prisilne poravnave – zavarovane terjatve – ločitvena pravica
Dolžnik prihaja sam s seboj v nasprotje, ko po eni strani trdi, da predlagatelj nima procesnega upravičenja in da dolžnik ni insolventen, ker bi bila ta pogoja izpolnjena šele, če bi bilo zastavljeno premoženje prodano in bi s tem zapadla terjatev predlagatelja, na drugi strani pa je nesporno, da je premičnine, ki so bile zastavljene za plačilo terjatve upnika, prodal sam dolžnik, kar navaja tudi v svoji pritožbi, vendar iz te prodaje zastavljenega premoženja ločitvenega upnika-predlagatelja ni poplačal. Ne more se eksulpirati s tem, da kupnine iz tega naslova še ni prejel.
zaslišanje strank – preložitev naroka – koristi otroka
Čeprav je morebitna neobvestitev stranke o naroku s strani odvetnika stvar njune komunikacije oz. njunega razmerja to ne preprečuje presoje sodišča, da glede na okoliščine primera oceni, ali bo zaslišalo samo eno stranko, ali pa obe, četudi bi to terjalo izvedbo še enega naroka, še zlasti ko gre za družinski spor, kjer se posebej varujejo koristi mladoletnega otroka.
spor majhne vrednosti – trditvena podlaga – dovoljeno število pripravljalnih vlog – neupravičena obogatitev – razpravno načelo
Tožeča stranka je šele v drugi pripravljalni vlogi, ki jo je vložila po pooblaščencu, podala ustrezno trditveno podlago za presojo tožbenega zahtevka na pravni podlagi neupravičene obogatitve, kar pa je prepozno, saj je v postopkih v sporih majhne vrednosti v drugi pripravljalni vlogi dovoljeno zgolj odgovoriti na navedbe nasprotne stranke iz njene prve pripravljalne vloge.
ZOR člen 195, 200, 377, 377/2,392, 392/1. OZ člen 174, 179. ZTSPOZ člen 93, 99, 102, 104. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
povzročitev škode – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – izvensodna poravnava – sokrivda oškodovanca – zavarovalna vsota – limit – ugovor omejene zavarovalne vsote – kritje običajne škode – enotna odškodnina – nepremoženjska škoda – invalidnina – renta za tujo nego in pomoč – pomoč družinskih članov – izgubljeni zaslužek – valorizacija akontacije odškodnine – AO plus zavarovanje – avtomobilsko zavarovanje – spor z mednarodnim elementom – pasivna legitimacija – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – groba kršitev cestnoprometnih predpisov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V zvezi z ugovorom omejene zavarovalne vsote je treba opozoriti na stališče sodne prakse v podobnih odškodninskih primerih (ki časovno sovpadajo s tožnikom škodnim dogodkom), po katerem mora glede na pomen obveznega zavarovanja v prometu in sistema omejenega kritja zavarovalnic, zavarovalna vsota pokriti vso škodo, ki jo je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom - pravilna označba dolžnika
Upnik je tako v predlogu za izvršbo, kot tudi v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, kot dolžnika navajal družbo N. d. d., zato s pritožbenimi navedbami, da predloga za izvršbo ni vložil zoper družbo N. d. d., temveč zoper družbo N. I. d. d. upnik dejansko spreminja označbo dolžnika na tak način, da bi šlo za spremembo identitete dolžnika in ne zgolj za drugačno označbo osebe, kar pa je nedopustno.
identično dejansko stanje – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku – obstoj kaznivega dejanja – obstoj kazenske odgovornosti storilca – povrnitev nepremoženjske škode – udarec s pestjo v glavo – pretep – strah
Če pravdno sodišče odloča o tožbenem zahtevku, ki temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno s pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku, je skladno s 14. členom ZPP vezano na ugotovitve kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
nerazumljiva tožba – očitna pisna pomota – materialno procesno vodstvo – asignacija – kritno razmerje
Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene navedbe o očitni pisni pomoti pri označbi tožene stranke v 2. točki tožbenega predloga in ugotavlja, da je bila tožba glede na uvodoma navedeno toženo stranko, tožbeno trditveno podlago in vsebino tožbenega predloga tako nejasna in nerazumljiva, da je terjala odziv sodišča že ob predhodnem preizkusu tožbe s pozivom tožeči stranki, da naj jo dopolni.
Za veljavnost asignacije kritno razmerje med asignantom in asignatarjem ni potrebno.
Drži, da je pri vzdrževalcu ceste presoja preprečljivosti škodnega dogodka podvržena merilu skrajne skrbnosti, vendar pravni standard skrajne skrbnosti ne pomeni, da mora vzdrževalec na vseh cestah, ki jih vzdržuje, vzpostaviti takšno stanje, da na nobeni od njih nikoli ne pride do poledice. Takšne zahteve bi bile prestroge za vzdrževalca, saj jih glede na to, da ni mogoče nadzirati in zagotoviti posipanja vseh ledenih površin istočasno, objektivno ni mogoče izpolniti. Zahteve, ki zadostijo standardu skrajne skrbnosti, je zato treba ugotavljati od primera do primera ob upoštevanju konkretnih dejanskih okoliščin primera (geografsko-klimatske razmere, lega, kategorizacija ceste in podobno).
stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini - odškodnina
Če v pravdi za plačilo odškodnine ni sporen temelj tožbenega zahtevka, se uspeh strank v pravdi ugotavlja le glede po višini zahtevka (2. odstavek 154. člena ZPP).
Tožeča stranka mora dokazati resničnost vsebine lastnih trditev o dejstvih, s katerimi hipotetično utemeljuje zahtevek, tožena stranka pa resničnost svojih trditev o dejstvih, s katerimi hipotetično utemeljuje svoje ugovore, ali s katerimi želi ovreči resničnost trditev tožeče stranke o dejstvih, s katerimi utemeljuje zahtevek. Navedeno pravilo izhaja iz splošnega načela iz 2. odstavka 7. člena ZPP in specialne določbe 212. člena ZPP.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastninska pravica - verjetnost obstoja terjatve - vsebina začasne odredbe - vsebina tožbe - poslovni delež - nepremičnina
Če sodi poslovni delež (ali nepremičnina) v skupno premoženje, predstavlja celoto in sta obe pravdni stranki v razmerju do njega v skupnosti. Pravica na njem ni razdeljena tako, kot to velja za solastninsko pravico. Gre za njuno nerazdeljeno pravico na skupnem premoženju, kar pomeni, da sta le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila na njima.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - nujnost izdaje začasne odredbe - otrokova korist - stiki med starši in otroki
Tožnica je predlagala izdajo začasne odredbe, da se ji mladoletna otroka začasno (do pravnomočne odločitve v tej zadevi) dodelita v vzgojo in varstvo, očetu pa se določijo stiki in se mu naloži plačilo preživnine. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo odločbo Ustavnega sodišča, v kateri je to poudarilo, da imajo začasne odredbe velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. To ne pomeni, da take začasne odredbe, kot je predlagana, ni mogoče izdati in da sodišče a priori ni naklonjeno izdajanju tovrstnih začasnih odredb, mora pa predlagatelj, če želi s predlogom uspeti, verjetno izkazati nujnost izdaje take začasne odredbe, ker bi bila sicer ogrožena otrokova korist. Tega tožnica tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni izkazala.
Stiki staršev z otrokoma so po volji staršev dve leti in pol potekali tako, da sta otroka izmenično preživljala po en teden skupaj pri enem od staršev. Tudi ob vložitvi tožbe tožnica ni videla razlogov, da bi se ta režim spremenil takoj in se mu je uprla šele s predlogom za izdajo začasne odredbe, kar pomeni, da sta bila otroka skoraj tri leta podvržena enakemu načinu izvrševanja stikov – teden pri mami in teden pri očetu. Otroka sta rojena leta 2008, kar pomeni, da sta bila maja 2012 (ob razpadu življenjske skupnosti njunih staršev) stara tri leta in pol, nadaljnja tri leta (kar je polovico njunega življenja) pa sta preživela tako, da sta bila teden dni pri očetu teden dni pri mami. Ob tako dolgotrajnem načinu takega izvrševanja stikov se zastavlja vprašanje, ali ga je sploh še možno (s končno odločbo v tem postopku) spremeniti, ne da bi se s tem poseglo v koristi otrok. Na to vprašanje bo moral odgovoriti izvedenec.