izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršitev pravnomočne sodbe - načelo formalne legalitete - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - ugovor dolžnika - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - slab socialni položaj dolžnika
Dolžnik bi moral glede na navedeno vse ugovore v zvezi z zastaranjem terjatve, ugotavljanjem materialne resnice in vročanjem pisanj na naslov dolžnikovega stalnega prebivališča in ne na naslov njegovega dejanskega prebivališča uveljavljati v pravnomočno končanem pravdnem postopku, katerega sodba predstavlja izvršilni naslov v predmetnem izvršilnem postopku. Ker tega ni storil, so njegove ugovorne navedbe v izvršilnem postopku neutemeljene zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni navedel razlogov iz 55. člena ZIZ, ki bi preprečevali izvršbo (npr. da je že v celoti ali deloma poravnal svoj dolg).
podjemna pogodba – nadzor – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz
Tožena stranka je imela glede na 622. člen OZ pravno možnost, da nadzoruje tožečo stranko pri izvedbi del. Dejstvo, da si ni sama postavila lastnega nadzora nad podjemom tožeče stranke, kaže na njeno neskrbnost v pravnem razmerju. Tega pa vsekakor ne more sanirati sodišče v pravdnem postopku s sodnim izvedencem gradbene stroke, saj bi to bil informativni dokaz. Skladno z 212. členom ZPP mora stranka navesti dejstva in dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka v svojem dokaznem predlogu ni navedla, katero svojo trditev bi dokazala niti katero trditev tožeče stranke bi izpodbila s predlaganim dokazom. Če dokazni predlog ni substanciran, je že to razlog za njegovo zavrnitev. Informativnih dokazov sodišče ne le ni dolžno izvajati, temveč jih niti ne sme izvajati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023326
Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 52. ZKP člen 9, 18, 18/1, 119, 119/1, 288, 340, 371, 371/1, 371/2. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3, 251, 251/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – zaslišanje prič v tujini po zaprošenem organu – zavrnitev dokaznih predlogov – branje zapisnikov o izpovedbah prič – pravilno vabljenje – vročanje – neposredna vročitev – prekoračitev obtožbe – ponarejanje listin – goljufija – inkluzija kaznivega dejanja ponarejanja listin v kaznivem dejanju goljufiji – pravica uporabljati svoj jezik v postopku – prevod pisanj
Kaznivo dejanje ponarejanja listin ni inkludirano v kaznivem dejanju goljufiji (poskusa), saj bi bila uporaba predrugačene listine lahko uporabljena tudi drugje in večkrat, ne le na konkretnem naslovu. Obtoženi je s svojim ravnanjem ogrozil dve samostojni pravni dobrini – pravni promet in premoženje.
Priče, zaslišane v postopku pravne pomoči v Konfederaciji Švice, so bile pravilno vabljene na zaslišanje preko neposredne vročitve v skladu z 52. členom Šengenske konvencije. Sodišče prve stopnje je zapisnike o izpovedbah prič utemeljeno prebralo na podlagi 1. točke 1. odstavka 340. člena ZKP. Zagovornik in obtoženi sta imela možnost sodelovati pri zaslišanju prič pred zaprošenim organom, vendar se zaslišanja nista udeležila. Tožilstvo Kantona Zürich je ravnalo pravilno, ko je zapisnike o zaslišanjih poslalo sodišču prve stopnje v RS pred dopolnitvijo postopka in pred izdajo končne odredbe, saj so priče s tem soglašale, soglasje obrambe pa se ne zahteva.
Zaslišanje oškodovanca ni nujno zgolj zato, ker „brez tožnika ni sodnika“, sodišče prve stopnje povabi oškodovanca na glavno obravnavo zaradi pravic, ki jih ima ta v postopku (1. odstavek 288. člena ZKP). Zaslišanje oškodovanca kot priče na glavni obravnavi je z vidika obrambe relevantno le v določenem pogledu.
začasna odredba – bančna garancija – garancija brez ugovora – zloraba pravic iz bančne garancije
Ugovori iz temeljnega posla v primeru garancije "brez ugovora" oziroma "na prvi poziv" ne pridejo v poštev, izdaja take začasne odredbe (na prepoved izplačila zneska po garanciji) pa je dopustna le izjemoma, in sicer v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njegovi unovčiti. Bistvenega pomena je vprašanje, ali je dolžnik kot upravičenec do unovčitve bančne garancije zahteval unovčitev očitno in nesporno neutemeljeno ter v nasprotju z njenim namenom, saj se samo to lahko šteje kot zloraba pravic iz bančne garancije.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičnini – rok za uveljavitev zahtevka v pravdi – zavrženje tožbe
Če je izločitvena pravica prerekana, je potrebno v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev v pravdi uveljaviti ustrezen tožbeni zahtevek. Rok je prekluziven in nepodaljšljiv.
V kolikor je rok za vložitev tožbe določen v posebnih predpisih, mora tožeča stranka že ob vložitvi tožbe izkazati okoliščine, da je bil ta rok spoštovan.
odločanje o zahtevku za vpis - odstop terjatve in stranskih pravic - hipoteka - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem
Postopek obravnavanja ugovora je kontradiktoren postopek, toda dejstvo, da prvostopenjsko sodišče z listinami udeležencev ni seznanilo, ne predstavlja procesne kršitve, ZZK-1 ima posebne določbe o zagotavljanju javnosti zemljiške knjige, udeleženca sta imela pravico od sodišča in tudi od notarja zahtevati izpis listine (196. in 197. člena ZZK-1).
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081030
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/7. ZPP člen 316, 316/1, 434, 434/4. ZGD-1 člen 580, 580/6.
stečajni postopek – prijava terjatve v stečajnem postopku – sklep o preizkusu terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – prerekane terjatve – napotitev na pravdo – prekinitev pravdnega postopka – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – predlog upnika za nadaljevanje pravdnega postopka – rok – prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava terjatve v pravdnem postopku – koncentracija obravnavanja terjatev – pritožba tožene stranke – pravni interes za pritožbo – prenehanje pravne osebe zaradi pripojitve – univerzalno pravno nasledstvo
Upnik predloga za nadaljevanje pravdnega postopka ni podal in je zato njegova terjatev, prerekana v stečajnem postopku, prenehala že po samem zakonu. Zato si tožena stranka s pritožbo v tem delu ne more izboljšati pravnega položaja, saj terjatve tožeča stranka z izpodbijano sodbo ne more več uveljaviti.
Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije člen 57, 57/1, 57/2, 57/3, 57/4, 58.
neupravičen odjem električne energije – odgovornost za ravnanje – civilna kazen
Priključitev odjavljenega števca je lahko opravil le kot delavec in pooblaščenec tožeče stranke, nikakor pa ni šlo za neupravičen odjem po Splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Splošni pogoji). Ta institut ureja razmerje, ko uporabnik električne energije samovoljno in brez sodelovanja tožeče stranke stori v Splošnih pogojih predvidena dejanja, za kar ga Splošni pogoji sankcionirajo. Gre za civilno kazen za neupravičeno ravnanje.
Stališče tožeče stranke, da mora odjemalec plačati porabljeno energijo po višji ceni ne glede na to, ali je za odjem, ki ga tožeča stranka šteje kot neupravičenega, tudi odgovoren, bi pripeljalo do absurda. S tako civilno kaznijo pač ne more biti kaznovana oseba, ki za tako ravnanje ni odgovorna in tudi ni odgovorna za osebo, ki je tak priklop izvršila.
ZFPPIPP člen 49, 232, 232/6, 375, 376, 378, 383, 383/1.
postopek osebnega stečaja – pravnomočen sklep o začetku stečajnega postopka – umik predloga za začetek stečajnega postopka
Stečajni postopek se ne vodi v korist stečajnega dolžnika, temveč v korist upnikov, upravitelj pa mora ravnati v njihovo največjo korist in poskrbeti, da so njihove terjatve poplačane v čim večji meri. Po začetku stečajnega postopka se stečajni postopek lahko konča le na predlog upravitelja, in sicer le v dveh primerih: ko upravitelj unovči vse premoženje stečajnega dolžnika in iz tega premoženja vsaj delno poplača upnike ter opravi vsa dejanja, ki jih mora izvesti v stečajnem postopku (375. in 376. člen ZFPPIPP); če pa premoženje ne zadošča niti za poplačilo upnikov, pa se lahko stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom (378. člen ZFPPIPP). Po začetku glavnega postopka zaradi insolventnosti tako dolžnik nima več pravice umakniti predlog za začetek postopka osebnega stečaja, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tak njegov predlog.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063148
ZOR člen 1083, 1087. OZ člen 1061. ZPP člen 214, 214/2.
bančna garancija brez ugovora - garancija na prvi poziv - sodno varstvo - pogoj za vnovčenje garancije - abstraktna zaveza - kavzalno razmerje - neprerekanje dejstev
Bistvo bančne garancije „na prvi poziv“ je ravno abstraktna zaveza in s tem ločenost od obveznosti iz temeljnega posla. To pa omogoča tudi fraudalozno oz. neupravičeno unovčitev bančne garancije. Zato tožena stranka (banka) ne more uspeti s sklicevanji, da tožeča stranka ni dokazala kršitve z garancijo zavarovane obveznosti.
Zmotno je stališče, da tožena stranka kot garant po preteku veljavnosti bančne garancije ni dolžna plačati zneska iz garancije, čeprav je tožeča stranka kot upravičenec zahtevek za unovčenje podala v času garancijske veljave.
Obdolženec ni storilec roparske tatvine, ker je le mladoletnik, s katerim sta izvrševala kaznivo dejanje tatvine v nezaklenjeni hiši, uporabil silo proti oškodovancu, ki mu je vzete predmete hotel odvzeti, obdolženec pa je pobegnil iz hiše. Sostorilec odgovarja za svoje ravnaje v okviru svojega naklepa.
ZDru-1 člen 5, 14, 14/1, 14/2. ZPP člen 76, 76/1, 76/3, 310.
sposobnost biti stranka – društvo – sprejem v članstvo
Tožnik zahteva sodno varstvo, ker o njegovi prošnji za sprejem v članstvo društva v več kot letu dni ni bilo odločeno. Toženo društvo se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo, določena v drugem odstavku 14. člena ZDru-1, po kateri je pogoj, da je pred sodnim izpodbijanjem zoper odločitev organa izkoriščeno pravno sredstvo (pritožba), o kateri odloča zbor članov, če temeljni akt društva ne določa drugače. Tožnik je namreč glede na to, da organ društva o njegovi prošnji za sprejem v članstvo ni odločil, ni mogel izpolniti. Drugačna razlaga bi omogočala, da se z opustitvijo odločitve o prošnji za sprejem v članstvo, onemogoči uveljavljanje pravice do združevanja.
Sodišče prve stopnje je zmotno presojalo časovno veljavnost ZIZ-J in procesne učinke do sedaj izdanih sklepov o odlogu izvršbe po predlogu upnika. Postopkovne določbe prvega odstavka 82. člena ZIZ-J namreč začnejo veljati z dnem uveljavitve spremembe zakona, to je od 30.7.2014 dalje. Pri odločanju o upnikovem predlogu za odlog izvršbe z dne 26.11.2014 je bilo tako potrebno uporabiti določbe ZIZ, v okviru katerih je upoštevana sprememba ZIZ-J. Spremenjene določbe ZIZ v skladu s 155. členom Ustave RS, ki prepoveduje retroaktivno veljavo, nimajo učinka za nazaj. Zato predhodnih odlogov izvršbe, o katerih je bilo odločeno na podlagi prej veljavnih določil ZIZ (torej pred spremembo ZIZ-J) ni mogoče presojati po spremenjenih določbah ZIZ, ki so stopile v veljavo šele 30.7.2014.
pravica delničarja do obveščenosti – vprašanje v notarskem zapisniku – vprašanje za presojo točk dnevnega reda skupščine – dolžnost posredovanja informacij – obstoj pisnega letnega poročila – dodatni podatki in pojasnila delničarju – podelitev razrešnice
Dejstvo, da so se direktor in člani nadzornega sveta, ki so delničarji družbe, s podatki seznanili v okviru svojih funkcij, pravice predlagatelja do obveščenosti ne utemeljuje.
Namen instituta razrešnice je predvsem v seznanitvi delničarjev z letnim poslovanjem družbe, še posebej, ker skladno s statusnopravno zakonodajo skupščina za sprejem letnega poročila ni več pristojna, odkar je bila ta pristojnost prenesena na nadzorni svet. Ta točka dnevnega reda zato delničarjem daje možnost vsebinske razprave o delu organov vodenja in nadzora, svoje mnenje in oceno o delu teh organov pa delničarji strnejo v odločitev o (ne)podelitvi razrešnice.
kazniva dejanja zoper javni red in mir – hujskanje k upiranju
Storilec tega kaznivega dejanja je lahko vsakdo, storjeno je naklepno, pri čemer ima storilec v zavesti, da hujska druge k protipravnemu ravnanju. Hujskanje je usmerjeno proti „drugim“, torej nedoločenemu številu ljudi, pri tem pa zakon ne zahteva, da mora iti za neidentificirane osebe, prav tako ne predvideva, da je to kaznivo dejanje možno storiti le na javnem kraju.
podjemna pogodba – povezana pogodba – izročitev orodja zaradi realizacije podjema – pridržna pravica – izvrševanje pridržne pravice – podjemnikova zastavna pravica – neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje – privolitev v prikrajšanje – volenti non fit iniuria – prevzemna zamuda – pasivna legitimacija
Institut neupravičene pridobitve je namenjen saniranju nepravičnosti, ki nastane v primeru neutemeljenega prehoda premoženja. V primeru, ko se imetnik oziroma lastnik stvari sam odloči, da stvari ne bo uporabljal, nepravičnosti ni. Enaka je situacija v primeru, ko sam zakrivi, da premičnine ne more uporabljati. Do uporabnine, ki se po analogiji lahko uporabi tudi v konkretnem primeru, v teh primerih ni upravičen, saj bi nasprotno stališče nasprotovalo temeljnim obligacijskim načelom: načelu vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic.
Za izkaz obogatitve namreč ni treba dokazati dejanske koristi, pač pa zadostuje, da ima okoriščeni možnost, da stvar izkoristi.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - upravičeni predlagatelj - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - pravni interes - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - stečajna masa
ZFPPIPP dopušča, da začetek stečajnega postopka predlaga tudi upnik. To velja tudi za postopek osebnega stečaja.
Osnovno pravilo je, da je treba svoje dolgove ob njihovi zapadlosti poravnati. Če dolžnik tega ne stori, se izpostavi raznim postopkom, v katerih lahko upnik uveljavi svojo pravico do poplačila terjatve, ki je del ustavne pravice do zasebne lastnine, pri čemer ima tudi pravico do sodnega varstva. Posluži se lahko kakršnegakoli sodnega varstva, ena od možnosti je tudi stečajni postopek in s tem postopek osebnega stečaja, če meni, da bo tako dosegel poplačilo svoje terjatve. Upniku te pravice, razen izjemoma, ni mogoče omejiti.
Zakon upniku tudi ne nalaga, da bi moral svoj pravni interes za postopek osebnega stečaja nad svojim dolžnikom posebej izkazovati.
pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - načelo materialno procesnega vodstva v sporu majhne vrednosti
Dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti sta bistvena kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotna uporaba materialnega prava.
Načelo materialnopravnega procesnega vodstva na 285. člena ZPP je v sporu majhne vrednosti omejeno.
Ugovor materialnopravnega pobotanja pa predstavlja ugovor ugasle pravice, o katerem sodišče ne odloča v izreku, ampak kot o predhodnem vprašanju, v izreku pa odloči le o utemeljenosti terjatve tožeče stranke.
spor majhne vrednosti – sklepčnost – sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage – neprerekana dejstva – razpravno načelo – sodba oprta na nezatrjevano dejstvo – ugovor stvarne nepristojnosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – zahteva za povrnitev stroškov
Tožena stranka v pritožbi trdi, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi delež kritja stroškov (metodologijo) tožeča stranka navedla v pripravljalni vlogi z dne 30. 4. 2014, čeprav v navedeni listini kaj takega ni zapisano. Pritožbeno sodišče po vpogledu v spisu ugotavlja, da te trditve v vlogi tožeče stranke res ni mogoče najti, vendar ugotovljeno ne predstavlja kršitve 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožnica namreč s tem, de facto ne uveljavlja napačnega prenosa podatkov, temveč, da je sodišče prve stopnje sodbo oprlo na nezatrjevano dejstvo, kar predstavlja relativno bistveno kršitev, ki pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.