obnova postopka - obnovitveni razlog - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka - vročitev zamudne sodbe
Rok 30 dni iz 2. točke 1. odstavka 396. člena ZPP prične teči v trenutku, ko se je tožena stranka, ki obnovo postopka predlaga, seznanila z zamudno sodbo.
predlog za odlog plačila sodne takse – odločanje o predlogu – nastanek dolžnosti plačila sodne takse
Tožeča stranka premalo plačane sodne takse za redni postopek res ni plačala v določenem roku, je pa znotraj slednjega na sodišče prve stopnje naslovila predlog za njen odlog, in dokler o slednjem ni odločeno, sodne takse ni dolžna plačati.
rezervni sklad - prispevek etažnega lastnika - terjatev za plačilo prispevka v rezervni sklad - zastaranje terjatev - začetek teka zastaralnega roka - zapadlost - občasne terjatve
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilno, kdaj je terjatev zapadla v plačilo (torej kdaj je upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti) in ne to, kdaj je bil zanjo izdan račun.
Kdaj je tožeča stranka izdala takšen račun in kdaj je slednji zapadel v plačilo na tek zastaralnega roka ne vpliva. S (pre)poznim izdajanjem računom namreč zastaralnega roka ni mogoče podaljšati.
Terjatve za plačilo prispevkov v rezervni sklad so občasne terjatve v smislu 1. odstavka 347. člena OZ, ki zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve.
ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5, 12, 12/3. ZPP člen 7, 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – likvidnostno stanje – blokada TRR – trditveno breme
Ne glede na to, da tožena stranka z blokado transakcijskega računa res izkazuje likvidnostne težave, to dejstvo samo po sebi, ob izostanku druge trditvene podlage, ne utemeljuje predloga za oprostitev plačila sodne takse.
ZBPP člen 9. ZFPPIPP člen 131, 132. ZIZ člen 7, 7/1, 38, 38/5, 38.c, 38.c, 38.c/1, 38.c/2, 292. ZJSRS 28, 28/5.
izvršilni stroški - osebni stečaj dolžnika - terjatev zakonite preživnine
Za terjatev, ki jo izterjuje upnik od dolžnika po drugem odstavku 390. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) velja izjema od splošne določbe o neuvedbi oziroma prekinitvi izvršilnih postopkov v trenutku uvedbe osebnega stečaja (131. in 132. člen ZFPPIPP).
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 20, 301, 301/2.
prekinitev pravdnega postopka – nastop pravnih posledic začetka stečajnega postopka – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve– razmerje med ZPP in ZFPPIPP – sklep o preizkusu terjatev
Po ZPP se postopek nadaljuje že s pozivom stečajnemu upravitelju, po ZFPPIPP pa je postopek prekinjen do objave sklepa o preizkusu terjatev. ZFPPIPP določa časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje.
Pravdni postopek se v tej zadevi vodi glede terjatve v smislu določbe 20. člena ZFPPIPP, kar je predpostavka za uporabo 301. člena ZFPPIPP. Gre za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase. Tožnice namreč uveljavljajo poleg ugotovitvenih zahtevkov tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Pravdno sodišče lahko tako stečajnega upravitelja pozove, naj prevzame postopek, šele takrat, ko je objavljen sklep o preizkusu terjatev.
obnova postopka - zakonski pogoji za vložitev izrednega pravnega sredstva - (ne)pravilna vročitev tožbe - kršitev pravice do izjave - dejansko prebivališče - dokazno breme stranke - rok za obnovo postopka - stroški za obnovo postopka
Glede pravilnosti vročitve tožbe je treba upoštevati okoliščine dejanskega prebivališča stranke in ne zgolj status formalno prijavljenega prebivališča. Toženka je dokazala, da v času vročitve tožbe na naslovu vročanja ni več prebivala. Formalna prijava prebivališča glede ugotavljanja statusa dejanskega bivanja ni pravno odločilna.
Ker je sodišče obnovo dovolilo in razveljavilo predhodno odločbo, bo ponovno odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Stroškov, povezanih z obnovo, ni mogoče ločeno obravnavati, temveč so tudi slednji odvisni od uspeha strank v postopku.
Odlog, delna oprostitev oziroma obročno odplačilo sodne takse je izjema od pravila, da je potrebno sodno takso plačati že ob vložitvi vloge. Izjeme pa je potrebno presojati ozko, zato vlogi za odlog, delno oprostitev oziroma obročno odplačilo sodne takse ni mogoče ugoditi, v kolikor predlagatelj razpolaga s premoženjem, ki brez ogrožanja njegove dejavnosti zadošča za plačilo sodne takse.
Za sodišče in nasprotno stranko je relevantno obstoječe zunanje razmerje - s strani prvega dolžnika kot pooblastitelja dano pooblastilo odvetniku kot pooblaščencu.
delitev solastnine – fizična delitev – delitev v naravi – civilna delitev – izplačilo razlike v vrednosti – upravičen interes – dolžnost založitve predujma – dopolnitev izvedenska mnenja
Ne glede na to, da gre za predlagalni postopek, je sodišče tisto, ki odloči o načinu delitve. Glede na to, da je bilo v konkretnem ugotovljeno, da je delitev stvari v naravi možna in da je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo upravičene interese solastnic, je odločitev o tem, da se solastne nepremičnine razdelijo tako, kot je razvidno iz izreka sklepa, pravilna in zakonita.
Izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca je enoten dokaz, zato plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja bremeni tisto stranko, ki je predlagala dopolnjevanje z izvedencem.
Čeprav je sodišče prve stopnje v dejanskih navedbah v obdolžilnem predlogu imelo vso podlago za konkretizacijo obdolženčevega protispisnega ravnanja, je v izreku sodbe povzelo zgolj zakonski tekst, da obdolženec ni upošteval vertikalne prometne signalizacije.
Zgolj očitek na podlagi zakonske zapovedi brez, da je v opisu hkrati konkretizirano obdolženčevo dolžnostno ravnanje pa ne zadostuje za sklep o tem, da je v konkretnem primeru mogoče tako ravnanje opredeliti kot prekršek.
obročno plačilo sodne takse – likvidacija družbe – ogrožanje dejavnosti
Pri odločanju o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu sodnih taks je potreben restriktiven pristop. Gre namreč za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačuje takse v skladu z ZST-1, izjeme pa je treba tolmačiti ozko.
OZ člen 311, 312, 421, 421/2, 631. ZFPPIPP člen 265, 296, 296/1.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – pobot – pogodbena kazen
Iztoževana terjatev je zaradi pobota po 311. in 312. členu OZ prenehala. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, saj lahko dolžnik uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop (smiselna uporaba drugega odstavka 421. člena OZ).
ZPP člen 155, 155/1, 226, 226/4, 226/5, 339, 339/1.
upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – povrnitev stroškov upravniku – izračun deležev – ključ delitve stroškov – sklepčnost tožbe – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – postopek v sporih majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obsežna listinska dokumentacija – stroški postopka – odgovor na pritožbo
Za sklepčnost tožbe, s katero upravnik zahteva povrnitev stroškov od lastnika posameznega dela, zadostuje, da upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov med etažne lastnike, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine oziroma sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine (vprašanje utemeljenosti zahtevka.
Pritožnik nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so listine obsežne in nepregledne, in s tem očita nepravilno presojo pogojev za uporabo pooblastila sodišča, ki ga določa 4. in 5. odstavek 226. člena ZPP. S tem se sklicuje na obstoj relativne bistvene kršitve določb postopka, ta pa ni predmet pritožbenega preizkusa v postopku v sporu majhne vrednosti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004030
ZPrCP člen 8, 8/1.
odgovornost lastnika vozila za prekršek - prekoračitev hitrosti
Zakonske določbe po katerih se v primeru, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil, ni mogoče razumeti tako, da mora storilec z dokazi sodišče prepričati, da tega prekrška ni storil, ampak lastniku oziroma imetniku pravica uporabe vozila nalaga zgolj predložitev razbremenilnih dokazov. Ko pa take dokaze predloži, mora sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov oceniti, ali je z njimi res izkazal razumen dvom glede domnevanega dejstva. Obdolženec pa se kot lastnik lahko razbremeni odgovornosti že takrat, ko z ustrezno stopnjo verjetnosti (ki je nižja od tiste, ki se izraža v razumnem prepričanju sodišča o obstoju nekega dejstva) izkaže, da ni storilec prekrška.
Drži, da sodišče tudi ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga obramba predlaga, vendar pa je potrebna skrbna presoja podanega dokaznega predloga, katerega pa je sodišče dolžno izvesti takrat, če predlagatelj le-tega z ustrezno stopnjo verjetnosti izkaže pravno relevantnost dokaza ter možnost njegove izvedbe. Zavrnitev takega dokaza pa mora biti ustrezno in logično obrazložena. Obdolženec je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da bi mu lahko bila izvedba tako predlaganega dokaza v korist, saj je celo priložil izjavo predlagane priče z njenim podpisom, v katero pa je prvostopno sodišče podvomilo in je tak dokazni predlog zavrnilo, ker se je očitno zadovoljilo že z izvedbo (ključnega) dokaza - izvedenskim mnenjem (in dopolnitvijo le-tega), sodnega izvedenca za preiskavo fotografij ter posnetkov varnostnih kamer.
Ne glede na to, da tožena stranka z blokadami transakcijskega računa res izkazuje določene likvidnostne težave, pa to samo po sebi ni pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse lahko ogrozilo dejavnost stranke, saj drugih trditev v zvezi s tem tožena stranka ni podala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063152
ZPP člen 350, 350/2, 451, 452, 453. OZ člen 381.
spor majhne vrednosti - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - število pripravljalnih vlog - pritožbene novote - pobotni ugovor - obresti - obračun obresti - kapitalizirane obresti - procesne obresti - preizkus obrestnega dela zahtevka
Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kolikšen del tožbenega zahtevka odpade na neplačane premije in kolikšen del na obračunane oziroma kapitalizirane obresti, kar pomeni, da sodba sodišča prve stopnje nima razlogov niti o kapitaliziranih zamudnih obrestih niti nadaljnjih procesnih obrestih, zaradi česar je onemogočen preizkus pravilnosti obrestnega dela zahtevka v zvezi s procesnimi obrestmi.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - prejšnja poškodba - predhodne poškodbe
Pravičnost v odškodninskem pravu izhaja iz temeljne ideje odškodninskega prava, da ni pravično, da bi oškodovanec škodo trpel sam, ki pa je izravnalna - teži k vzpostavitvi ravnotežja v konfliktu interesov med oškodovancem in povzročiteljem škode. Zato mora pravo varovati tudi interese povzročitelja tako, da mu ne pripiše odgovornosti za škodo, če za to ni etične podlage. Prav iz tega je izhajalo sodišče prve stopnje, ko je zapisalo, da je treba upoštevati kot stanje oškodovanca, na katerega se povzročitelj škode ne more uspešno sklicevati, le stanje, ki je prirojeno oz., ki pred škodnim dogodkom nastane in se razvije spontano, ter kar je bistveno, ni posledica nikogaršnjega ravnanja ali opustitve.
plačilo razlike plače - s.p. - izračun prikrajšanja - izvedenec - izvedensko mnenje - plača - plačilo za delo - obveznost plačila
S pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje nezakonito. Tožena stranka je tožnika vrnila nazaj na delo 12. 10. 2006 in ga prijavila v zavarovanje od 12. 10. 2006 do 27. 12. 2006, ko je tožniku sicer prenehalo delovno razmerje na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je imel od 25. 5. 2003 dalje status zavarovanca, in sicer je bil v delovnem razmerju pri drugi družbi do 31. 7. 2003, od 1. 8. 2003 do 11. 10. 2006 pa je opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik in bil prijavljen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo prejete dohodke iz naslova dela, pri čemer je tožnik z navedenim zmanjševal škodo, ki mu je nastala.
Izvedenec je pojasnil, da samozaposlitev predstavlja drugačno finančno ureditev, kot je to pri delovnem razmerju. V konkretnem primeru je bilo potrebno primerjati neto razpoložljiva sredstva, to je neto plače in dobiček, zmanjšan za dohodnino pri s.p. in sistem bruto pri delavcu, ki je sicer osnova za obračun pravic iz delovnega razmerja. Tako je izvedenec upošteval način, da je spravil na skupni imenovalec oba sistema. Bruto plača samozaposlenega predstavlja plačane prispevke in dobiček, sicer pa to vsebinsko predstavlja vsoto dohodnine in neto plače. Ker sodišče ne razpolaga s finančno - računovodskim znanjem, je svojo odločitev oprlo na izračun izvedenca za ekonomijo, finance in davke in tožniku priznalo pripadajoče plače, zmanjšane za izračunane bruto plače s.p.. Zato pritožbene navedbe tožene stranke, da izvedenec ni podal jasnega odgovora na vprašanje, kako je prišlo do zaključka o dokončni skupni višini prikrajšanja, ki jo ocenjuje v bruto znesku, niso utemeljene.
cesti prevoz - odškodnina za poškodovanje blaga - Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti - CMR - omejena odškodnina - SDR
Odškodnina za poškodovanje blaga je prav tako kot odškodnina za izgubo blaga omejena z najvišjim zneskom. Nadomestilo za poškodovanje blaga v nobenem primeru ne more presegati 8,33 obračunske enote za kilogram kosmate teže blaga.