OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083090
ZIZ člen 41, 41/5. ZPP člen 337, 337/1.
pogodba o finančnem leasingu – neplačevanje obrokov leasinga – kršitev pogodbe – izpolnitveni zahtevek – izpolnitev pogodbene obveznosti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – verodostojna listina – nedovoljene pritožbene novote
Tožbeni zahtevek s katerim se vtožuje plačilo s pogodbo dogovorjene obveznosti, nastale zaradi kršitve te iste pogodbe, ni odškodninski zahtevek, ampak izpolnitveni zahtevek, ki temelji na pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081047
ZPP člen 286, 286/1, 286/2. OZ člen 171, 171/1.
prekluzija - nova dejstva in dokazi - poslovna odškodninska odgovornost - delovna nesreča - varstvo in zdravje pri delu - odgovornost delavca - soprispevek - regresna pravda
S tem, ko je sodišče stranki določilo rok za odgovor na vlogo druge stranke in jo opozorilo, da kasnejših trditev ne bo upoštevalo, je postavilo nov časovni mejnik nastopa prekluzije pred glavno obravnavo.
Če je mogoče krivdnemu ravnanju delavca pripisati odgovornost za nastanek škodnega dogodka, potem povzročitelj v regresni pravdi ni odgovoren za vso škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0074789
ZPP člen 180, 180/1. ZZZDR člen 62, 84, 84/2. ZN člen 43, 44, 45. ZGD-1 člen 481.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - premoženjskopravna razmerja zakoncev - razvezni postopek - neodplačen prenos poslovnega deleža - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - pravnomočnost sklepa o vpisu - nesorazmerno veliko premoženje - vrednost poslovnega deleža ob ustanovitvi - tožba na vrnitev darila - sklepčnost tožbe
Vrednost osnovnega kapitala ob ustanovitvi drugo tožene stranke je znašala 2.100.000,00 SIT, kar v protivrednosti predstavlja 8.763,15 EUR. Ob ustanovitvi druge tožene stranke je bil tožnik njen edini direktor in edini družbenik. Da bi od vpisa te družbe v sodni register do prenosa poslovnega deleža v tej družbi na drugo toženko druga toženka pridobila premoženje v vrednosti 860.000,00 EUR, ne izhaja ne iz tožbenih navedb, ne iz priloženih dokazov. Zato tožnik ni verjetno izkazal, da je toženki podaril nesorazmerno veliko premoženje, torej premoženje, s katerim druga toženka, kot izhaja iz navedb tožeče stranke, sedaj razpolaga. Vrednost poslovnega deleža ob ustanovitvi v višini 8.763,15 EUR pa za tožnika, ki v tožbi navaja, da se že več desetletij ukvarja z veletrgovino z zdravili na mednarodni ravni, ne more biti nesorazmerno darilo. Sicer pa niti v tožbi ni utemeljil svojih trditev, da je bilo zanj kot poslovneža tako ali pa po vrednosti tudi mnogo višje darilo nesorazmerno njegovemu premoženjskemu stanju. Te navedbe pa so pogoj za sklepčnost tožbe na vrnitev darila.
ZPP člen 125a, 125a/1, 286b, 286b/1. ZDR člen 6a. ZDCOPMD člen 5.
trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (domnevna prepoved uporabe sanitarij; podaja pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve; opredelitev tožnikovega neustreznega obnašanja na sindikalnem sestanku kot kršitev delovne obveznosti; pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti, idr.) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083705
OZ člen 179, 943. ZPP člen 154.
obveznosti zavarovalnice – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – pravična denarna odškodnina – akontacija odškodnine – zamuda – zaključek zdravljenja – začetek teka zamudnih obresti – povrnitev pravdnih stroškov
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka popolno zdravstveno dokumentacijo prejela 27. 1. 2011, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ob plačilu akontacije odškodnine leta 2010 še ni bila v zamudi. Zato je odločitev v izreku sodbe, da je tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti od akontacije odškodnine od 28. 1. 2010 do 23. 3. 2010, napačna.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – nepopoln predlog – poziv na dopolnitev vloge – izjava o premoženjskem stanju – pavšalne navedbe
Na poziv sodišča prve stopnje je tožeča stranka s pisno vlogo z dne 15. 4. 2015 sodišču zgolj predložila izjavo o premoženjskem stanju, v kateri pa je zgolj navedla višino aktive in pasive v bilanci stanja, ki znaša 3,377.478,00 EUR. Ob tem ni ponudila nobenih trditev, s katerimi bi utemeljila, da ne razpolaga s sredstvi, ki bi zadoščala za plačilo predmetne sodne takse v višini 16.051,00 EUR.
Sodišče druge stopnje načeloma soglaša s smiselno uporabo določb ZPP, kot je utemeljena v zadevi II Ips 454/2007, saj s krivdnim principom pri odločitvi o stroških ni mogoče uravnoteženo upoštevati interesov udeležencev v izvršilnem postopku v vseh položajih. Vendar v obravnavani zadevi, ko upnik ugovoru tretjega ni nasprotoval, pojasnjena dilema v sodni praksi ni bistvena, saj uporaba določb ZIZ ali smiselna uporaba določb ZPP vodita do istega rezultata.
CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064706
ZVoz člen 58, 58/2, 100. ZPP člen 443, 443/1.
protipravno ravnanje države – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – ponovno opravljanje vozniškega izpita – spor majhne vrednosti
Pojasnilo ministrstva, ki pojasnjuje uporabo zakonske določbe drugače od zakonskega besedila, v tem primeru ne utemeljuje protipravnosti ravnanja Republike Slovenije.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plača - obveznost plačila
Delavec je upravičen do plačila po dejanskem delu, če opravlja naloge določenega delovnega mesta, ki je različno od tistega, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tožnica v spornem obdobju ni opravljala del in nalog zahtevnejšega delovnega mesta, temveč je opravljala delo po opisu za delovno mesto, na katerega je bila razporejena in za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zato tožnica ni upravičena do plačila po dejanskem delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060777
ZPP člen 163, 163/7, 189, 189/3, 189/4. SPZ člen 92, 99. OZ člen 395, 395/1, 604.
visečnost pravde – litispendenca – istovetnost tožbenega zahtevka – dejanska in pravna podlaga zahtevka – zavrženje tožbe – varstvo lastninske pravice – zaščita lastnika pred vznemirjanjem – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Nova pravda se ne more začeti, če med istima strankama že teče pravda o istem zahtevku. Tak je konkretni primer, ko tožnika zoper toženca v dveh pravdnih postopkih uveljavljata identičen zahtevek za izročitev stvari v posest in prepoved uporabe stvari. Dejanska podlaga zahtevka je v obeh zadevah varstvo lastninske pravice in zaščita lastnika pred vznemirjanjem.
prepustitev stanovanja v skupni uporabi - časovna omejenost ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
Zakon (ZPND) določa izrek časovno omejenih ukrepov le v primeru, če sta žrtev in povzročitelj nasilja solastnika ali skupna lastnika in v primeru, ko je povzročitelj nasilja izključni lastnik stanovanja ali ima to stanovanje v solasti ali skupni lasti z neko drugo osebo.
ZD člen 128, 128/1, 128/2, 128/3. ZSVarPre-C člen 39, 40.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – omejitev dedovanja nepremičnin – prejeta denarna socialna pomoč – pravo, ki je veljalo v času zapustnikove smrti
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo 128. člen ZD, ko je dediču naložilo plačilo denarnega zneska, ni pa omejilo dedovanja nepremičnin, čeprav se dedič s tem ni strinjal.
povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - vrednost stvarnega vložka
Vrednost stvarnega vložka je tolikšna, kolikor bi bilo zanj možno iztržiti z njegovim morebitnim unovčenjem, to pa je toliko, kolikor je vrednost nepremičnin, zmanjšana za vrednost hipotekarnega kredita (z vključenimi obrestmi).
Ker je s predčasnim odstopom od pogodbe izpolnitev pogodbene obveznosti naročnika prenehala, je z verjetnostjo izkazano, da je ravnanje dolžnika, ki je šest mesecev kasneje hotel unovčiti garancijo zaradi nedokončane izvedbe del, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
obveznost plačila - plačilo za delo - razlika v plači - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornem obdobju ni izplačala celotne plače in regresa za letni dopust za leta 2010, 2011 in 2012, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičena do odpravnine.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0082539
ZNP člen 35, 35/1, 35/5. ZVEtL člen 26, 26/2, 30, 30/5.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča k stavbi - stroški nepravdnega postopka - zvetl - krivdno povzročeni stroški
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba v postopkih določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL, pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka primarno uporabiti določbo 1. odstavka 35. člena ZNP in le izjemoma določbo 5. odstavka 35. člena ZNP.
Predlog predlagateljev je bil glede na določbo 5. odstavka 30. člena ZVEtL očitno neutemeljen, zato je njihovo ravnanje v postopku mogoče označiti kot malomarno, ki je drugo nasprotni udeleženki povzročilo nepotrebne stroške, zato so izpolnjeni pogoji iz 5. odstavka 35. člena ZNP, tudi ob upoštevanju vseh posebnosti nepravdnega postopka in postopka po ZVEtL.
Pritožnik utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava pri odmeri odškodnine iz naslova nepremoženjske škode, in sicer 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Navedena določba po vsebini predstavlja standard pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev
pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstva, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljiva z njeno naravo in namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod. V konkretni zadevi odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo ni povsem v skladu z navedenimi merili.
POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064760
OZ člen 51, 51/4, 597, 597/3, 603, 603/1. ZKZ člen 26, 26/5. ZPP člen 325.
odpoved najemne pogodbe – primeren naknadni rok za odpravo napak – dajatveni tožbeni zahtevek – oblikovalni tožbeni zahtevek – dopolnilna sodba – odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku – posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe
Za odpoved najemne pogodbe v skladu s 1. odstavkom 603. člena OZ zadostuje izvensodna enostranska izjava najemodajalca in učinkuje, odkar jo prejme najemnik, o utemeljenosti odpovedi pa sodišče odloča kot o predhodnem vprašanju in se do tega opredeli zgolj v obrazložitvi.
Za primer, da sodišče ne odloči o vseh postavljenih zahtevkih, je predvidena dopolnilna sodba. Na podlagi 1. odstavka 325. člena ZPP je toženec imel možnost v petnajstih dneh od prejema izpodbijane sodbe predlagati sodišču prve stopnje, naj odloči še o oblikovalnem zahtevku, vendar je ni izkoristil. Zato se oblikovalni tožbeni zahtevek, o katerem sodišče prve stopnje ni odločilo, šteje za umaknjenega.