povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček – izgubljeni zaslužek – normalen tek stvari
Za oškodovance, ki so bili pred poškodbo stalno ali pa za določen čas zaposleni, se po sodni praksi šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega (npr. da bi oškodovanec zaposlitev opustil, da ne bi več pridobival zaslužka).
razlika v plači - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odpravnina
Tožena stranka s sprejemom sklepa uprave ni smela v pogodbi o zaposlitvi določene oz. med strankama dogovorjene plače enostransko znižati, ker je takšno znižanje nezakonito. Dejstvo, da tožnik od tožene stranke ni zahteval plačila višje plače, še ne pomeni, da je s plačilom nižje plače od dogovorjene soglašal.
Tožnik je upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2012, ker v tem letu ni izrabil letnega dopusta in je bil pred prenehanjem delovnega razmerja v bolniškem staležu. To pa je objektivna okoliščina, ki onemogoča izrabo letnega dopusta.
Obvestilo, s katerim je tožena stranka tožnika obvestila, da preneha z dejavnostjo na določeni lokaciji in da bo njeno dejavnost prevzela druga družba, ki bo prevzela tožnika za nedoločen čas in pod istimi pogoji, kot jih je imel pri toženi stranki, ne predstavlja ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi s strani drugega delodajalca. Ustna ponudba nove pogodbe o zaposlitvi ni ponudba v skladu z 90.a členom ZDR. V konkretnem primeru tožnik ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, prav tako ni obstajala zaveza drugega delodajalca, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. Zato je tožnik upravičen do odpravnine pri toženi stranki v skladu z določbami ZDR.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetno izkazana terjatev – subjektivna nevarnost – spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenikov za terjatve družbe
Terjatev je verjetno izkazana, kadar so razlogi, ki govorijo v prid njenemu obstoju, tehtnejši in številčnejši kot nasprotni razlogi. Temu dokaznemu standardu je zadoščeno, saj je tožeča stranka v potrditev svojih (materialnopravno sklepčnih) navedb predložila dokaze, ki dokazujejo utemeljenost njenih navedb. Terjatev je ugotovljena s stopnjo verjetnosti, kajti šele v izvedenem dokaznem postopku bodo ugotovljena dejstva, na osnovi katerih bo odločeno o odgovornosti družbenikov za terjatve družbe I. d.o.o.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081994
ZPP člen 146, 146/4. OZ člen 768, 768/1. ZOdvT tarifna številka 2202.
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – postavitev začasnega zastopnika – vročanje pisanj – povrnitev stroškov – nagrada za posel – enostavna pisanja – obveznosti prevzemnika naročila – skrbnost ravnanja začasnega zastopnika – pomen povratnice
Namen postavitve začasnega zastopnika je v tem, da sodišču olajšuje vročanje in s tem olajšuje delovanje sodišča. Ne glede na to pa začasni zastopnik zastopa tudi koristi stranke. Njegov položaj je takšen, da bi se za vročitev stranki moral prizadevati na podoben način, kot sodišče oziroma na podoben način, kot prevzemnik naročila.
Povratnica sama po sebi ne zagotavlja bolj zanesljive vročitve, temveč le še lažjo dokazljivost o uspehu (ali neuspehu) pri poskusu vročanja.
ZPP člen 125a, 125a/1, 286b, 286b/1. ZDR člen 6a. ZDCOPMD člen 5.
trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (domnevna prepoved uporabe sanitarij; podaja pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve; opredelitev tožnikovega neustreznega obnašanja na sindikalnem sestanku kot kršitev delovne obveznosti; pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti, idr.) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083705
OZ člen 179, 943. ZPP člen 154.
obveznosti zavarovalnice – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – pravična denarna odškodnina – akontacija odškodnine – zamuda – zaključek zdravljenja – začetek teka zamudnih obresti – povrnitev pravdnih stroškov
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka popolno zdravstveno dokumentacijo prejela 27. 1. 2011, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ob plačilu akontacije odškodnine leta 2010 še ni bila v zamudi. Zato je odločitev v izreku sodbe, da je tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti od akontacije odškodnine od 28. 1. 2010 do 23. 3. 2010, napačna.
stvarna služnost – prenehanje stvarne služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – prenehanje služnosti zaradi zastaranja – delno prenehanje služnosti zaradi zastaranja
Če se služnost izvršuje v manjšem obsegu, kot je njena vsebina, je mogoče delno prenehanje stvarne služnosti zaradi zastaranja.
Pri odločitvi je potrebno upoštevati, da v primerih, ko je treba dokazovati trditve o neobstoju nekega dejstva, vztrajanje pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja zlahka vodi v dokazno stisko in posledično v odločitev po pravilu o dokaznem bremenu. Stranki, ki te trditve dokazuje, je zato potrebno dokazovanje olajšati. Nekatera od zgoraj naštetih dejstev (indicev) kažejo na obstoj pravno odločilnega dejstva v tej zadevi (oporoka je izginila oziroma bila uničena brez volje zapustnika), druga pa obstoja tega dejstva ne potrjujejo. Več pa je tistih, ki kažejo na obstoj tega dejstva. Ob upoštevanju izkustvenih in logičnih pravil zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je najpomembnejši indic prav ugotovitev, da zapustnik do smrti ni spremenil svoje oporočne volje, delno pa v povezavi s tem tudi dejstvo, da je ključe hiše ob zadnjem obisku vzel prvi toženki. Ob upoštevanju navodil Vrhovnega sodišča glede olajšanja dokaznega bremena in glede obsega pritožbenega preizkusa je zato treba ugotoviti, da je tožeči stranki uspelo izkazati, da je oporoka obstajala, nato pa je bila uničena brez volje zapustnika.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CARINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081992
Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 23, 23/3. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/2, 121, 121/1, 121/1-d. ZICPES člen 71, 71/1, 71/6. ZPP člen 181, 181/2.
kršitev pravic intelektualne lastnine – kršitev znamke – ugotovitvena tožba – uničenje blaga in začetek postopka – pravice iz znamke – tožba zaradi kršitve pravic – uporaba v gospodarskem prometu – carinski ukrepi – uničenje blaga pod carinskim nadzorom
V določilih ZIL-1 ni podlage za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka. Ker tudi v posebnih predpisih, ki jih citira tožeča stranka, to je ZCUKPIL in Uredbi EU št. 608/2013 z dne 12. junija 2013, ni podlage za vložitev ugotovitvene tožbe, da so pravice iz znamke kršene, bi lahko v obravnavanem primeru prišla v poštev le ugotovitvena tožba na podlagi določil ZPP, po katerih tožeča stranka lahko s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, še preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, če ima tožeča stranka od tega pravno korist ali če ima kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
Namen prepovedane uporabe kršitvenega znaka v gospodarskem prometu mora biti trženje blaga ali storitev. Imetnik pravice intelektualne lastnine na blagu, ki se fizični osebi, ki prebiva na ozemlju države članice, proda preko spletne trgovine v tretji državi, uživa ob vnosu tega blaga na ozemlje te države članice varstvo, ki mu je podeljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je bilo ugotovljeno, da je kršilo take pravice, že zgolj na podlagi nakupa navedenega blaga. Pravice iz znamke so torej lahko kršene kadar se izkaže, da je bilo blago predmet prodaje stranki v Evropski uniji, kar pomeni, da se taka prodaja šteje za uporabo v gospodarskem prometu.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plača - obveznost plačila
Delavec je upravičen do plačila po dejanskem delu, če opravlja naloge določenega delovnega mesta, ki je različno od tistega, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tožnica v spornem obdobju ni opravljala del in nalog zahtevnejšega delovnega mesta, temveč je opravljala delo po opisu za delovno mesto, na katerega je bila razporejena in za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zato tožnica ni upravičena do plačila po dejanskem delu.
Procesno stanje prekinitve postopka je nastopilo že pred prenosom zadeve v reševanje iz enega sodišča prve stopnje na drugo sodišče prve stopnje, vendar prenos zadeve iz pristojnosti enega sodišča na drugo sodišče zaradi pospešitve reševanja zadev ne more predstavljati takšne kršitve, ker gre za odločanje iz pristojnosti sodne uprave, ne pa za procesno dejanje sodišča samega. Za procesna dejanja sodišča prve stopnje, ki so bila opravljeno v nasprotju z določbo drugega odstavka 207. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožba, pa štejejo vsa dejanja, ki so bila opravljena od 4. 10. 2013, ko je razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo pa do izdaje deklaratornega sklepa o prekinitvi postopka in ko je z istim sklepom pozvalo stečajno upraviteljico, da prevzame postopek, kar je bilo 3. 11. 2014. Vsa procesna dejanja v prej navedenem obdobju so nezakonita, v istem obdobju dne 20. 12. 2013 izdana sodba pa ne velja in jo je potrebno razveljaviti.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083104
URS člen 26. OZ člen 179 180. ZKP člen 194, 194/1. ZPP člen 337, 337/1.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje sodnika – nezakonita odredba za prisilno privedbo – pravica do povračila škode – predpostavke odškodninske odgovornosti – posredni oškodovanci – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine – denarna odškodnina – strah – okrnitev svobode – razžalitev časti in dobrega imena – povrnitev premoženjske škode – trditveno breme – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – postavitev sodnega izvedenca
Naš pravni sistem ne nudi pravne podlage za dosojo odškodnine za pretrpeli strah in izgubo dobrega imena zaradi nezakonito odrejene prisilne privedbe staršev.
smrt dolžnika – nadaljevanje izvršbe – ugovor novega dolžnika – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – odgovornost države za zapustnikove dolgove – omejitev izvršbe do višine vrednosti podedovanega premoženja
S sklepom o izvršbi z dne 5. 5. 2009 je bila dovoljena izvršba do višine celotne terjatve zoper prvotnega pokojnega dolžnika, s sklepom z dne 15. 1. 2013 pa je zgolj dovoljeno nadaljevanje izvršbe zoper novo dolžnico Republiko Slovenijo, brez omejitve njene odgovornosti. Sklep z dne 15. 1. 2013 je zgolj procesno tehnični sklep o nadaljevanju že dovoljene izvršbe s sklepom z dne 5. 5. 2009 zoper novo dolžnico. Zato je odločitev o zavrnitvi ugovora dolžnice zoper sklep z dne 8. 12. 2014 napačna, saj njena omejitev izvršbe do višine podedovanega premoženja po sklepu z dne 22. 7. 2013 z izpodbijanim sklepom ni omejena.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - izbris obsodbe - zakonska rehabilitacija - sodna rehabilitacija
Napačno je stališče, da predstavlja oviro za odpust obveznosti dejstvo, da je bil dolžnik med preizkusnim obdobjem pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in da na obstoj te ovire ne vpliva, da je bila ob odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti (in ob sami vložitvi ugovora) obsodba že izbrisana iz kazenske evidence. Nedvomno je, da je institut odpusta obveznosti namenjen za tiste dolžnike, ki so se znašli v primežu prezadolženosti zaradi spleta okoliščin in ne zaradi tega, ker bi ravnali kaznivo. Na drugi strani (ne glede na morebitno zavrženost dejanj dolžnikov-obsojencev) pa je sodišče vezano na zakonske določbe o zakonski in sodni rehabilitaciji obsojencev.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba – dolžina preizkusne dobe – dejavniki, ki vplivajo na dolžino preizkusne dobe
Sklicevanje pritožnika na ocenjeno vrednost nepremičnin ni relevantno, tudi če se sklicuje na oceno, podano s strani GURS. Kakšna je dejanska vrednost nepremičnin oziroma v kolikšnem delu premoženje stečajnega dolžnika zadostuje za poplačilo obveznosti, se bo izkazalo šele v stečajnem postopku v toku unovčitve stečajne mase. Zato gola trditev tožnika, da naj bi vrednost premoženja celo presegala njegove obveznosti, ne more biti relevantna niti kot okoliščina za določitev krajše dolžine preizkusne dobe za odpust obveznosti.
OZ člen 280, 280/1, 280/2. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3, 28/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2.
izterjava nadomestila preživnine - Javni jamstveni in preživninski sklad RS - prehod terjatve - veljavna izpolnitev obveznosti - preživninska obveznost - odobritev izpolnitve - ugovor zoper sklep o izvršbi - preizkus po uradni dolžnosti - izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - delni uspeh z ugovorom
Pravica, ki jo ima Javni jamstveni in preživninski sklad RS na podlagi 28. člena ZJSRS, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo, če izvršilni naslov ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od posameznih zapadlih nadomestil preživnine.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/2-2.
osebni stečaj – ustavitev izvršbe – prijava terjatve – prijava hipoteke – fikcija prijave – sklep o preizkusu terjatev
Določba 1. točke 2. odstavka 298.a člena ZFPPIPP olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, saj mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti (se izreči, ali jo priznava ali prereka). Na ta način se vzpostavlja fikcija prijave hipoteke in terjatve v stečajnem postopku, zaradi katere hipotekarni upnik ne more priti v zamudo s prijavo svoje terjatve in ločitvene pravice.
Ne glede na navedeno pa ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da že zgolj to dejstvo predstavlja podlago za takojšnje postopanje po 1. točki 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP. Zakonska dikcija 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP namreč jasno in izrecno ter brez izjem določa, da se preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke (tudi če se pravočasnost domneva na podlagi 298.a člena ZFPPIPP) opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da sodišče po 2. odstavku 280. člena ZFPPIPP lahko postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.
CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064706
ZVoz člen 58, 58/2, 100. ZPP člen 443, 443/1.
protipravno ravnanje države – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – ponovno opravljanje vozniškega izpita – spor majhne vrednosti
Pojasnilo ministrstva, ki pojasnjuje uporabo zakonske določbe drugače od zakonskega besedila, v tem primeru ne utemeljuje protipravnosti ravnanja Republike Slovenije.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081993
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 184, 184/1.
povrnitev škode – poškodba pri delu – opustitev ukrepov varstva pri delu – odgovornost delodajalca – sprememba tožbe – stroški zdravljenja – krivda delodajalca – soprispevek oškodovanca – opustitev dolžnega nadzora – regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Tožena stranka je s tem, ko je zagotovila in izvedla preverjanje oškodovanke o seznanjenosti z navodili o varnem delu 4. 1. 2005 in 18. 12. 2009 sicer opravila del dolžnega ravnanja v smislu predpisov s področja varnosti pri delu, vendar je tožena stranka dolžna vzpostaviti tudi ustrezen nadzor pri konkretnem delu v smislu ali delavci predpisana navodila tudi spoštujejo v praksi. To sicer ne pomeni, da bi vsak zaposleni delavec moral imeti stalen nadzor pri spoštovanju navodil, ki jih predpiše delodajalec. Hkrati pa tudi ne pomeni, da je delodajalec potrebno dolžnost opravil že s periodičnimi usposabljanji in preizkusi zaposlenih delavcev.